<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187542"><dc:title>Vpliv kombiniranih postopkov utrjevanja na uporabne lastnosti vlaknovin za izolacijo notranjih prostorov</dc:title><dc:creator>Macharia,	Tony	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šajn Gorjanc,	Dunja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>netkane tekstilije</dc:subject><dc:subject>kombinirano toplotno utrjevanje z vročim zrakom in s kalandrom</dc:subject><dc:subject>izolacija</dc:subject><dc:subject>toplotna prevodnost</dc:subject><dc:subject>zračna prepustnost</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je obravnavan vpliv različnih postopkov utrjevanja na uporabne lastnosti netkanih tekstilij iz 100-odstotnih poliestrskih vlaken z vidika njihove potencialne uporabe kot podpornih materialov v sistemih notranje izolacije. Analiziranih je bilo šest preliminarnih vzorcev: vzorec 1 je bil mehansko utrjen z iglanjem, vzorca 2 in 6 termično z vročim zrakom, vzorec 4 s kalandriranjem, vzorca 3 in 5 pa s kombinacijo utrjevanja z vročim zrakom in kalandriranja. Ploščinska masa vzorcev je znašala od 100 do 160 g/m², debelina pa od 0,85 do 1,71 mm. Vzorec 1 je dosegel največjo povprečno debelino 1,71 mm in največjo odprtost površine 10,52 %. Največjo zračno prepustnost je imel vzorec 4 (199,9 l/h; 1,666 m³/(m²·min)), sledila sta vzorec 6 (170,6 l/h; 1,422 m³/(m²·min)) in vzorec 5 (136,0 l/h; 1,133 m³/(m²·min)), najmanjšo pa vzorec 3 (122,8 l/h; 1,023 m³/(m²·min)). Največjo prepustnost vodne pare je dosegel vzorec 6 (73,96 g/(m²·h)), najmanjšo pa vzorec 3 (56,21 g/(m²·h)). Pri merjenju toplotne prevodnosti je imel vzorec 1 najvišjo povprečno vrednost 0,377 W/(m·K), sledili so vzorec 4 z 0,245 W/(m·K), vzorec 2 z 0,242 W/(m·K), vzorec 3 z 0,228 W/(m·K), vzorec 6 z 0,220 W/(m·K) in vzorec 5 z najnižjo vrednostjo 0,216 W/(m·K). Rezultati potrjujejo, da postopek utrjevanja pomembno vpliva na strukturo, prepustnost in toplotne lastnosti netkanih tekstilij, pri čemer je kombinacija utrjevanja z vročim zrakom in kalandriranja omogočila ugodno razmerje med mehansko stabilnostjo in toplotnimi lastnostmi. Zaradi majhne debeline preiskovanih vzorcev, ki je znašala približno 1 mm, in izmerjenih vrednosti toplotne prevodnosti teh materialov ni mogoče obravnavati kot samostojne toplotnoizolacijske materiale za uporabo v gradbeništvu. Njihova predvidena vloga je predvsem uporaba kot podporni material v večkomponentnih sistemih notranje izolacije, kjer lahko njihove strukturne, mehanske in transportne lastnosti prispevajo k funkcionalnosti celotnega sistema. Raziskava je primerjalno usmerjena v vrednotenje vpliva različnih postopkov utrjevanja na lastnosti tankih netkanih tekstilij ter kaže, da je z ustrezno izbiro in s kombinacijo postopkov mogoče njihove lastnosti prilagajati zahtevam uporabe kot podpornih materialov za notranjo izolacijo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 09:01:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187542</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
