<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187532"><dc:title>In situ zelena sinteza srebrovih nanodelcev v matriki hitozana na viskozni tkanini</dc:title><dc:creator>Mitrevska,	Iva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Brigita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fink,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>viskozna tkanina</dc:subject><dc:subject>hitozan</dc:subject><dc:subject>BTCA</dc:subject><dc:subject>srebrovi nanodelci (Ag ND)</dc:subject><dc:subject>zelena in situ sinteza</dc:subject><dc:subject>kombuča</dc:subject><dc:subject>protibakterijsko delovanje</dc:subject><dc:subject>pralna obstojnost.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je bila raziskana in situ sinteza srebrovih nanodelcev (Ag ND) v matriki hitozana na viskozni tkanini z uporabo kombuče kot okolju prijaznega redukcijskega in stabilizacijskega sredstva. Matrika hitozana je bila z 1,2,3,4-butantetrakarboksilno kislino (BTCA) zamrežena po dveh postopkih: pri enostopenjskem postopku (P1) sta bila hitozan in BTCA nanesena iz skupne impregnirne kopeli, pri dvostopenjskem postopku (P2) pa je bil najprej nanesen BTCA in nato hitozan. Sinteza Ag ND je potekala dve uri pri 35 °C v delno nevtralizirani kombuči ob dodatku 2 mM raztopine AgNO3. Analize morfoloških, kemijskih in optičnih lastnosti so potrdile uspešno in situ sintezo Ag ND, pri čemer je način zamreženja matrike hitozana pomembno vplival na njihovo porazdelitev in lastnosti. Postopek P1 je omogočil bolj homogeno porazdelitev Ag ND po površini vlaken ter izrazitejši pas lokalizirane površinske plazmonske resonance (LSPR) pri približno 420 nm, medtem ko je postopek P2 vodil do nastanka večjih lokalnih nanosov in aglomeratov. Oba funkcionalizirana vzorca sta pred pranjem ter po enem in petih pralnih ciklih izkazovala popolno inhibicijo rasti bakterij Escherichia coli in Staphylococcus aureus. Slednja se je po desetih pranjih zmanjšala, a je kljub temu vzorec, obdelan po postopku P1, izkazal zadovoljivo protibakterijsko aktivnost. Funkcionalizacija je nekoliko izboljšala UV-zaščitne lastnosti viskozne tkanine, povečala njeno upogibno togost, pri tem pa ni zmanjšala zračne prepustnosti. Skladno s povečano togostjo sta oba funkcionalizirana vzorca izkazala manjši raztezek pri pretrgu, pri čemer je postopek P1 vodil tudi do rahlega zmanjšanja pretržne sile, nasprotno pa je postopek P2 zagotovil povišanje pretržne sile in s tem učinkovitejši prenos nateznih obremenitev skozi tekstilno strukturo. Rezultati raziskave potrjujejo, da je način zamreženja hitozanske matrike ključni dejavnik pri oblikovanju mikrostrukture funkcionalnega sloja, ki določa porazdelitev Ag ND ter posledično optične, UV-zaščitne, protibakterijske in fizikalno-mehanske lastnosti funkcionaliziranega tekstila. Raziskava predstavlja trajnostni pristop k pripravi večfunkcionalnih tekstilij z uporabo naravnih reducentov in zmanjšano uporabo sintetičnih kemikalij.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 09:01:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187532</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>