<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187527"><dc:title>Sodobne partnerske dinamike in (ne)enakost mladih odraslih</dc:title><dc:creator>Šetina,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>partnerski odnosi</dc:subject><dc:subject>mladi odrasli</dc:subject><dc:subject>spolne vloge</dc:subject><dc:subject>čustveno delo</dc:subject><dc:subject>skrbstveno delo</dc:subject><dc:subject>moškost</dc:subject><dc:subject>ženskost</dc:subject><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:description>Sodobni partnerski odnosi mladih odraslih se oblikujejo v kontekstu pomembnih družbenih sprememb, ki jih zaznamujejo individualizacija, spreminjanje spolnih norm, prizadevanja za enakost med spoloma ter vse večji vpliv digitalnih medijev in družbenih omrežij. Kljub pogostemu poudarjanju enakopravnosti med partnerjema številne raziskave kažejo, da tradicionalne predstave o moškosti, ženskosti in partnerskih vlogah še vedno pomembno vplivajo na vsakdanje partnerske prakse. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako mladi odrasli razumejo moškost in ženskost ter kako se ta razumevanja odražajo v partnerskih odnosih, delitvi vlog, materialnem in čustvenem prispevku, skrbstvenem in nevidnem delu, čustveni dimenziji odnosov ter doživljanju vpliva družbenih omrežij.
Diplomsko delo temelji na kvalitativni raziskavi. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev z desetimi mladimi odraslimi iz Slovenije, starimi med 20 in 30 let, ki imajo izkušnjo partnerskega odnosa in skupnega gospodinjstva. Pridobljeni podatki so bili analizirani s tematsko analizo, ki je omogočila poglobljen vpogled v subjektivna doživljanja, pomene in izkušnje sodelujočih. Rezultati raziskave kažejo, da mladi odrasli večinoma zagovarjajo egalitarne partnerske odnose in zavračajo strogo tradicionalno delitev vlog. Kljub temu so v njihovih predstavah in praksah še vedno prisotni elementi tradicionalnih spolnih norm. Moškost je bila pogosto povezana z odgovornostjo, zaščito in zanesljivostjo, ženskost pa s skrbjo, empatijo in čustveno podporo. Ugotovitve kažejo, da se delitev odgovornosti v partnerskih odnosih vse pogosteje oblikuje na podlagi dogovarjanja, individualnih sposobnosti in življenjskih okoliščin, vendar nekatere tradicionalne predstave ostajajo prisotne predvsem na področju skrbstvenega in čustvenega dela. Pomembna ugotovitev raziskave je tudi, da sodelujoči čustveni prispevek pogosto doživljajo kot zahtevnejši od materialnega prispevka. Za kakovosten partnerski odnos so izpostavljali pomen komunikacije, empatije, medsebojnega spoštovanja, čustvene pismenosti in pripravljenosti na prilagajanje. Raziskava je pokazala tudi, da imajo družbena omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju predstav o partnerskih odnosih, moškosti in ženskosti. Sodelujoči so opozarjali predvsem na idealizirane prikaze partnerstev, ki lahko ustvarjajo nerealna pričakovanja in spodbujajo primerjanje z drugimi. Ugotovitve diplomskega dela prispevajo k boljšemu razumevanju sodobnih partnerskih dinamik mladih odraslih ter odpirajo pomembna vprašanja za področje socialnega dela, zlasti na področju podpore partnerskim odnosom, razvoja čustvene pismenosti in kritičnega razumevanja sodobnih spolnih norm.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 09:01:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187527</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
