(De)konstruiranje spolne identitete: izkušnje kvir skupnostiJugovic, Anteja (Avtor) Kralj, Ana (Mentor) spolspolna identitetaspolni izrazLGBTQ+socializacijadiskriminacijaV svojem diplomskem delu sem raziskovala, kako LGBTQ+ osebe svojo spolno identiteto pojmujejo, oblikujejo in izražajo. V teoretičnem delu sem predstavila koncept spola z različnih vidikov, nato sem opisala proces spolno diferencirane socializacije in vlogo, ki jo pri tem igrajo družina, šolsko okolje in mediji. Zatem sem opredelila pojem spolne identitete, dotaknila sem se spolnega binarizma in nebinarnih spolnih identitet ter opisala izražanje in potrjevanje spolne identitete. Predstavila sem tudi LGBTQ+ skupnost, vez med spolno usmerjenostjo ter spolno identiteto in diskriminacijo oziroma nasilje nad kvir osebami. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v izkušnje LGBTQ+ oseb v povezavi s spolno identiteto in osvetliti tematiko, ki je v Sloveniji manj raziskana. Osredotočila sem se na razumevanje in doživljanje spolnih identitet, vlogo socializacije pri oblikovanju kvir spolne identitete, izražanje spolne identitete v vsakdanu in soočanje kvir oseb z družbenimi pritiski ter pričakovanji. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi z osmimi sogovorniki_cami, s katerimi sem izvedla polstrukturirane intervjuje, pridobljene podatke pa sem analizirala s pomočjo odprtega in osnega kodiranja. Ugotovitve kažejo, da spolna identiteta kvir osebam ne pomeni ločenega vidika identitete, temveč vselej predstavlja preplet različnih dejavnikov. Spolna identiteta tako zajema posameznikove_čine fizične lastnosti, vedenje in notranje doživljanje sebe, vpeta pa je tudi v družbena prepričanja in pričakovanja. Izražanje spolne identitete poteka skozi izgled in vedenje ter se izvaja na načine, ki kvir osebam omogočajo pristnost. Svobodno izražanje je lažje v odnosih, ki jih posameznik_ca lahko izbere sam_a, do zadržanosti pa prihaja zaradi strahu pred negativnimi odzivi in diskriminacijo. V otroštvu omogočanje izražanja brez omejevanja s strani staršev okrepi otrokovo samozavest in odpornost na negativne odzive, tesneje pa je z oblikovanjem razumevanja spolnih vlog povezano obdobje šolanja. Kvir osebe takrat zaradi želje po pripadnosti občutijo stisko in pritisk s strani vrstnikov, poleg tega je šolsko okolje tudi oprto na binarizem in heteronormativne prakse. V odraslosti je izražanje in oblikovanje spolne identitete lahko podrejeno družbenim odzivom in pričakovanjem, saj so LGBTQ+ osebe pogosto tarča predsodkov in diskriminacije. Odzovejo se z zatiranjem lastnih občutkov in z drugačnim predstavljanjem, da bi se zavarovali in bi jih okolje boljše sprejelo. Večji pritisk h konformnosti občutijo posamezniki_ce, ki s svojim spolnim izrazom odstopajo od družbenih norm in tisti_e, ki jih je okolica že v času odraščanja omejevala pri svobodnem izražanju. Potrebno je umestiti tematike spolne raznolikosti v šolski kurikulum in starše ter učitelje ozaveščati v smeri zmanjševanja stereotipne obravnave otrok. Pozornost moramo nameniti tudi razvijanju besedišča, da bi slovenski jezik omogočal večjo mero spolne nevtralnosti in s tem postal bolj vključujoč. Smiselno bi bilo v Sloveniji raziskati izkušnje spolno nekonformnih oseb, ki izstopajo kot ranljiva skupina znotraj LGBTQ+ skupnosti. Prav tako bi se bilo v raziskovanju koristno osredotočiti na pojav drugačnega predstavljanja kvir oseb, torej na skrivanje in prikrivanje lastne spolne identitete ali spolne usmerjenosti.20262026-09-11 09:00:58Diplomsko delo/naloga187526sl