<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187512"><dc:title>Termično utrujanje nitrirane površine orodnega jekla za delo v vročem z visoko toplotno prevodnostjo</dc:title><dc:creator>Peček,	Davor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Terčelj,	Milan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Bojan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>termično utrujanje</dc:subject><dc:subject>orodno jeklo za delo v vročem</dc:subject><dc:subject>tlačno litje</dc:subject><dc:subject>termične razpoke</dc:subject><dc:subject>oksidacija</dc:subject><dc:subject>karbidi</dc:subject><dc:description>Cilj magistrske naloge je bil razkriti degradacijske mehanizme, pri termičnem utrujanju novega jekla za delo vročem, z visoko toplotno prevodnostjo (54W/mK), pri čemer so bili testirani vzorci samo toplotno obdelani, kot tudi ionsko nitrirani ter zunanje hlajeni z dušikom, kot tudi brez hlajenja. Za testiranje odpornosti na termično utrujanje smo uporabili nov test, ki je bil razvit na IMT, pri čemer imajo preizkušanci obliko šesterokotne prizme in so notranje hlajeni z vodo. Preizkušance smo izdelali iz materiala Fastcool-55, proizvajalca Rovalma, ki se uporablja predvsem za tlačno litje aluminija. Preizkušance smo zaradi poslabšane prekaljivosti kalili v olju ter jih nato popustili na trdoto 48 HRc. Poslabšana prekaljivost je predvsem posledica manjše količine legirnih elementov, saj se legirni (karbidotvorni) elementi po vsebnosti razlikujejo od legirnih elementov v klasičnih orodnih jeklih za delo v vročem, kar pa ima po drugi strani ugoden vpliv na izboljšanje toplotne prevodnosti. Glavni karbidotvorni element je tako molibden, katerega karbidi imajo visoko toplotno prevodnost. Na nitriranih vzorcih je bilo doseženo le malenkostno povečanje mikrotrdote glede na toplotno obdelano stanje, t.j. povišanje za okrog 70 HV, posledično tudi ni bilo opaziti nobene pomembne razlike v obnašanju pri rasti razpok in drugih degradacijskih procesih. Na preizkušancih je prišlo najprej do tvorbe razpok na robovih šesterokotnika v razdalji cca 1.2 mm od roba, za tem področjem pa se je tvorila klasična mreža razpok. Uporabljeno orodno jeklo izkazuje veliko nagnjenost k oksidaciji in s tem tudi nagnjenost k luščenju površinske plasti. Vizualna ocena odpornosti na temperaturno utrujanje nakazuje na veliko občutljivost za nastanek razpok glede na hlajenje. To nas napeljuje na to, da mora biti postopek hlajenja orodij v industrijski praksi zelo previdno načrtovan.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 09:00:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187512</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
