<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187508"><dc:title>Družbena percepcija in stigmatizacija parov s starostno razliko</dc:title><dc:creator>Žist,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerebic,	Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starostna razlika</dc:subject><dc:subject>stigmatizacija</dc:subject><dc:subject>partnerska navezanost</dc:subject><dc:subject>socialne norme</dc:subject><dc:subject>družbena percepcija</dc:subject><dc:subject>stereotipi.</dc:subject><dc:description>Avtorica v magistrskem delu raziskuje kompleksno področje družbene percepcije in stigmatizacije partnerskih razmerij z večjo starostno razliko. Teoretični del naloge povzema ključna izhodišča o socialnih normah, delovanju t. i. socialne ure ter vlogi medijev pri soustvarjanju stereotipov o starostno raznolikih razmerjih. Poseben poudarek je namenjen teoriji navezanosti in predstavitvi študije avtorjev Scolpino in Steele (2024), ki je služila kot osrednji empirični in metodološki okvir raziskave.
V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija, v okviru katere je anketo v celoti izpolnilo 177 udeležencev. Glavni namen študije je bil preveriti razširjenost stigmatizacije ter ugotoviti povezavo med zunanjimi pritiski okolice in notranjo dinamiko partnerske navezanosti (anksioznostjo in izogibanjem). Rezultati obravnavanega vzorca nakazujejo, da so posamezniki v razmerjih s starostno razliko izpostavljeni statistično značilno višji stopnji stigmatizacije v primerjavi s pari z usklajeno starostjo. Druga ugotovitev potrjuje močno pozitivno korelacijo med velikostjo starostne razlike in stopnjo doživete stigme, kar lahko nakazuje na rigidnost starostnih norm v preučevanem okolju. Tretja ugotovitev se nanaša na partnersko navezanost: rezultati so pokazali, da med skupinama ni razlik v stopnji anksioznosti, kar empirično v okviru vzorca zavrača stereotipe o patološki naravi teh zvez, so pa bile zaznane višje stopnje izogibanja, ki jih je mogoče interpretirati kot situacijski odziv na zunanji stres. Zadnja ugotovitev razkriva univerzalnost stigme, saj stopnja urbanizacije (mesto proti podeželju) ni vplivala na njeno zaznavo. Magistrsko delo s svojimi ugotovitvami spodbuja k razgradnji stigmatizirajočih družbenih narativov in nudi strokovno podlago za boljše razumevanje partnerske raznolikosti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187508</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>