Sistematični pregled in meta-analiza kliničnega ovrednotenja storitev kliničnega farmacevta v psihiatrični bolnišniciBalaško, Kaja (Avtor) Locatelli, Igor (Mentor) Štuhec, Matej (Komentor) klinični farmacevtpsihiatrična bolnišnicatežavepovezane z zdravilisistematični pregledmeta-analizaOzadje: Bolniki z duševnimi motnjami, hospitalizirani v psihiatričnih bolnišnicah, so izpostavljeni povečanemu tveganju za neželene izide zdravljenja, predvsem zaradi pogoste polifarmakoterapije, somatskih komorbidnosti in kompleksnih režimov zdravljenja. Klinični farmacevti lahko s sodelovanjem v interdisciplinarnem timu pomembno prispevajo k optimizaciji farmakoterapije, vendar je podatkov o njihovem vplivu v psihiatričnih bolnišnicah malo. Namen: Sistematično pregledati in kritično ovrednotiti raziskave o vplivu intervencij kliničnih farmacevtov na klinične in z zdravili povezane izide pri odraslih bolnikih z duševnimi motnjami, hospitaliziranih v psihiatričnih bolnišnicah. Metode: Sistematični pregled smo izvedli v skladu s smernicami PRISMA 2020, protokol pa je bil predhodno registriran v bazi PROSPERO (CRD420261309290). Literaturo smo iskali v bibliografskih podatkovnih zbirkah PubMed, Scopus, CINAHL in CENTRAL. Vključili smo raziskave, izvedene pri odraslih bolnikih z duševnimi motnjami, hospitaliziranih v psihiatričnih bolnišnicah, ki so primerjale učinke intervencij kliničnega farmacevta z obravnavo brez njegove vključitve. Tveganje za pristranost smo ocenili z orodjema RoB 2 in ROBINS-I. Meta-analizo smo izvedli v programu R z modelom naključnih učinkov. Rezultati: V sistematični pregled smo vključili 18 raziskav, od katerih je bila ena randomizirana kontrolirana raziskava, 17 pa jih je temeljilo na nerandomiziranih raziskovalnih zasnovah. Meta-analiza je pokazala zmanjšanje težav, povezanih z zdravili (70,7 %; 95-% interval zaupanja (IZ) 46,5–87,0), potencialno neprimernih zdravil pri starejših bolnikih (36,2 %; 95-% IZ 10,2–73,8) in povprečnega števila predpisanih zdravil na bolnika (−1,0; 95-% IZ −1,5 do −0,5). Klinični izidi, kot so kakovost življenja, dolžina hospitalizacije in ponovne hospitalizacije, so bili redko raziskani, zato vpliva intervencij nanje ni bilo mogoče zanesljivo kvantitativno ovrednotiti. Med raziskavami je bila prisotna izrazita klinična in metodološka heterogenost. Sklep: Intervencije kliničnih farmacevtov pomembno izboljšajo z zdravili povezane izide ter prispevajo k optimizaciji farmakoterapije hospitaliziranih bolnikov z duševnimi motnjami. Potrebne so nadaljnje visokokakovostne večcentrične randomizirane kontrolirane raziskave za oceno vpliva na dolgoročne klinične izide.[K. Balaško]20262026-09-11 08:45:31Magistrsko delo/naloga187496sl