<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187476"><dc:title>Vpliv poti orodja na geometrijo izdelka pri enotočkovnem inkrementalnem preoblikovanju</dc:title><dc:creator>Kunstelj,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pepelnjak,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>inkrementalno preoblikovanje</dc:subject><dc:subject>vpliv poti</dc:subject><dc:subject>simulacija</dc:subject><dc:subject>geometrijska natančnost</dc:subject><dc:subject>Abaqus</dc:subject><dc:subject>anizotropija</dc:subject><dc:description>Enotočkovno inkrementalno preoblikovanje pločevine (SPIF) se sooča s problemom nizke geometrijske natančnosti, ki je povezan z izbrano potjo orodja. Za analizo vpliva poti smo z lastnim programom generirali sedem različnih strategij poti. Izvedli smo eksplicitne MKEsimulacije preoblikovanja jekla DC04 v okolju Abaqus ter ovrednotili odstopanja končne oblike in zasukanost dna. Ugotovili smo, da dvosmerne strategije poti izrazito izboljšajo kot zasukanosti dna izdelka. Najmanjše odstopanje geometrije pri izotropnem in anizotropnem materialu ter najmanjši zasuk dna pri anizotropnem materialu omogoča dvosmerna profilna pot z diagonalno razporejenimi inkrementi, ki hkrati zahteva najdaljši čas obdelave. Najmanjši kot zasukanosti dna pri izotropnem materialu pa omogoča dvosmerna profilna pot z ravnim korakom navzdol.</dc:description><dc:publisher>[L. Kunstelj]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 08:30:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187476</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>