<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187443"><dc:title>Vpliv komunikacije na pravilno izvedbo radioloških preiskav pri otrocih v stomatološki diagnostiki</dc:title><dc:creator>Fingušt,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lep,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matjašič,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Medič,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>stomatološka diagnostika</dc:subject><dc:subject>pravilno pozicioniranje</dc:subject><dc:description>Uvod: Komunikacija predstavlja proces izmenjave informacij in čustev ter vključujebverbalne in neverbalne elemente. V stomatološki diagnostiki kakovostna komunikacija radiološkega inženirja pomembno vpliva na umirjenost otroka, pravilno pozicioniranje, zmanjšanje ponovitev slikanja ter varnost in pozitivno izkušnjo obravnave. Namen: Namen diplomske naloge je bil s pomočjo sistematičnega pregleda literature proučiti pomen ustrezne komunikacije radiološkega inženirja pri obravnavi otrok v stomatološki diagnostiki. Preučili smo vpliv komunikacijskih pristopov na pravilno pozicioniranje, potek preiskave,
zmanjšanje ponovitev posnetkov ter izkušnjo otroka. Opredelili smo tudi pomen neverbalne komunikacije in podporne vloge staršev pri uspešni izvedbi preiskave. Metode dela: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu znanstvene literature. Vire smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Google Scholar. Uporabili smo vključitvene izključitvene kriterije ter analizirali aktualne raziskave, objavljene v zadnjih desetih letih.
Rezultati: Komunikacija med radiološkim inženirjem, otrokom in starši pomembno vpliva na pravilno izvedbo radioloških preiskav v stomatološki diagnostiki. Ugotovili smo, da komunikacija, ki temelji zgolj na natančnih navodilih, zmanjšuje otrokovo vključenost ter lahko povzroči strah, nesodelovanje in potrebo po ponovitvah slikanja. Starosti prilagojena
in individualna komunikacija zmanjšuje anksioznost, povečuje zaupanje in izboljšuje sodelovanje otrok med stomatološkim slikanjem. Pomembno vlogo imajo tudi starši, saj njihovo znanje o koristih in tveganjih sevanja ter jasna razlaga postopka povečujeta samozavest pri sprejemanju radioloških preiskav pri otroku. Pravilna in učinkovita komunikacija izboljša otrokovo izkušnjo, zmanjša potrebo po ponovitvah posnetkov in omogoča diagnostično uporabno sliko. Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da ima komunikacija ključno vlogo pri izvedbi radioloških preiskav otrok v stomatološki diagnostiki. Z ustrezno prilagojeno komunikacijo pridobimo otrokovo zaupanje, kar
spodbuja njegovo sodelovanje pri preiskavi in vpliva na diagnostično uporabne slike. Neskladje med verbalno in neverbalno komunikacijo staršev poveča otrokovo negotovost, zato je izobraževanje staršev o koristih in tveganjih radioloških postopkov ključno za zmanjšanje strahu in večjo pripravljenost na sodelovanje. Sklepno lahko poudarimo, da prilagojena komunikacija zmanjšuje potrebo po ponovitvah preiskav, povečuje varnost ter omogoča kakovostno in strokovno izvedbo stomatoloških preiskav.</dc:description><dc:publisher>[L. Fingušt : N. Lep]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 07:46:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187443</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>