Vpliv ionizirajočega sevanja na DNKBislimi, Rinesa (Avtor) Omerzel, Maša (Mentor) Žager Marciuš, Valerija (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijaionizirajoče sevanjepoškodbe deoksiribonukleinske kislineradiobiologijaUvod: Ionizirajoče sevanje je prisotno v naravi ter se široko uporablja v medicini, industriji in raziskavah. Njegova glavna tarča v celici je deoksiribonukleinska kislina, kjer lahko povzroča različne vrste poškodb, predvsem enojne in dvoverižne prelome. Obseg poškodb je odvisen od vrste sevanja, doze in hitrosti doze. Razumevanje teh procesov je pomembno za pojasnjevanje bioloških učinkov sevanja in njegovo varno uporabo v medicini, predvsem v radioterapiji. Namen: Namen diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature raziskati vpliv ionizirajočega sevanja na deoksiribonukleinsko kislino ter analizirati mehanizme nastanka poškodb in celični odziv nanje. Poseben poudarek je na vplivu različnih vrst sevanja, doze in hitrosti doze ter na razlikah v odzivu med zdravimi in tumorskimi celicami. Metode dela: Metodološki pristop temelji na deskriptivni metodi sistematičnega pregleda literature. Podatki so bili pridobljeni iz znanstvenih baz PubMed, ScienceDirect, SAGE Journals in Google Učenjak. Vključeni so bili članki v angleškem jeziku, objavljeni po letu 2021 in dostopni v polnem besedilu. Po sistematičnem pregledu naslovov, izvlečkov in celotnih besedil je bilo v končno analizo vključenih 18 znanstvenih virov. Rezultati: Rezultati sistematičnega pregleda literature kažejo, da različne vrste ionizirajočega sevanja pomembno vplivajo na stopnjo in kompleksnost poškodb deoksiribonukleinske kisline. Sevanje z visokim linearnim prenosom energije povzroča bolj kompleksne in težje popravljive poškodbe v primerjavi s sevanjem z nizkim linearnim prenosom energije. Pomembno vlogo imata tudi doza in hitrost doze, saj vplivata na pogostost poškodb ter učinkovitost popravljalnih mehanizmov. Ugotovljene so bile tudi razlike v odzivu med zdravimi in tumorskimi celicami, pri čemer tumorske celice pogosto izkazujejo spremenjene popravljalne poti in večjo genomsko nestabilnost. Razprava in zaključek: Ugotovitve pregleda literature poudarjajo pomen razumevanja mehanizmov nastanka in popravljanja poškodb deoksiribonukleinske kisline za varno in učinkovito uporabo ionizirajočega sevanja v medicini. Poznavanje razlik v odzivu zdravih in tumorskih celic lahko prispeva k izboljšanju radioterapevtskih pristopov ter zmanjšanju poškodb zdravih tkiv. Nadaljnje raziskave so potrebne za poglobljeno razumevanje celičnega odziva na sevanje in optimizacijo terapevtskih strategij.[R. Bislimi]20262026-09-11 07:46:03Diplomsko delo/naloga187438sl