<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187415"><dc:title>Ararat onkraj meje: prisotnost svete gore v njeni odsotnosti</dc:title><dc:creator>Jerala,	Minka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kravanja,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ararat</dc:subject><dc:subject>meja</dc:subject><dc:subject>prostor</dc:subject><dc:subject>sveta gora</dc:subject><dc:subject>Armenija</dc:subject><dc:subject>nečloveški akter</dc:subject><dc:description>V magistrskem del raziskujem, kako gora Ararat kljub svoji legi zunaj meja Republike Armenije ohranja osrednji pomen v armenski nacionalni identiteti. Čeprav je Ararat stoletja veljal predvsem za krščansko sveto goro, delo pokaže, da je njegov religiozni pomen v sodobnem armenskem kontekstu tesno prepleten z nacionalnim simbolizmom in kolektivnim spominom. Na podlagi zgodovinskih virov, medijskih razprav in etnografskega terenskega dela analiziram, kako se pomeni Ararata oblikujejo na presečišču svetega, prostora in meje. Posebna pozornost je namenjena razumevanju Ararata kot nečloveškega akterja, katerega materialna prisotnost in politična nedosegljivost omogočata nenehno reprodukcijo spomina, nacionalne identitete in političnih razprav. V delu ugotavljam, da Ararat ne ostaja pomemben za Armence kljub temu, da leži za turško mejo, temveč prav zato, ker njegova nedosegljivost krepi njegovo simbolno moč in ga vzpostavlja kot enega osrednjih krajev armenskega kolektivnega spomina.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 07:18:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187415</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
