<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187409"><dc:title>Kontaktni kras Kubejsko-Sočerskega podolja</dc:title><dc:creator>Morato,	Marcel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stepišnik,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geomorfologija</dc:subject><dc:subject>kontaktni kras</dc:subject><dc:subject>vale</dc:subject><dc:subject>razvoj reliefa</dc:subject><dc:description>Zaključna naloga obravnava geomorfološke značilnosti Kubejsko-Sočerskega podolja, ki predstavlja znižan del reliefa na aktivnem hidrološkem stiku flišnega Šavrinskega gričevja in apnenčastih lusk oziroma manjših narivnih con na zahodu kraškega roba. Podolje sestavlja porečje Potoka s površinskim odtokom vode na severu in večje območje s podzemnim odtokom vode na jugu. Z uporabo različnih metod, med katerimi so pregled literature in kartografskega gradiva, uporaba GIS orodij in terenski pregled območja, so bile izvedene morfografska, morfostrukturna in morfometrična analiza, ki so podlaga  morfogenetski analizi. Zaradi stika fluvialnega in kraškega tipa reliefa je na območju veliko različnih geomorfoloških oblik, med katerimi so erozijski jarki in žarišča, rečne terase, vršaji, kraški kanjon, strukturne stopnje, ponikve, korozijske in sufozijske vrtače ter reliktni ponori. Okvirna interpretacija geomorfološkega razvoja Kubejsko-Sočerskega podolja je osrednji rezultat raziskave. Za proučevano območje je značilen izrazit večstopenjski razvoj, kjer so ponikalnice z vsako naslednjo fazo spreminjale lokacijo odtoka v podzemlje, kar se danes odraža v velikem številu reliktnih ponorov na različnih nadmorskih višinah.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 07:17:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187409</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
