<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187399"><dc:title>Vloga in omejitve mednarodnih organizacij pri preprečevanju genocida</dc:title><dc:creator>Čamdžić,	Melisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mandelc,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ješe Perković,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ključne besede: mednarodne organizacije</dc:subject><dc:subject>genocid</dc:subject><dc:subject>OZN</dc:subject><dc:subject>UNAMIR</dc:subject><dc:subject>UNPROFOR</dc:subject><dc:subject>Srebrenica</dc:subject><dc:subject>Ruanda</dc:subject><dc:subject>zaščita civilistov</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo se osredotoča na vlogo in omejitve mednarodnih organizacij pri preprečevanju
genocida na dveh primerih, in sicer Ruande (1994) in Srebrenice, v Bosni in Hercegovini (1995).
Gre za primerjalno delo, ki skuša analizirati, zakaj so mednarodne organizacije v teh dveh primerih
zatajile pri preprečevanju genocida. Namen dela je identificirati specifične okoliščine obeh primerov
in dejavnike, kot so politični, institucionalni in operativni, ki so imeli prelomni vpliv na nezmožnost
delovanja mednarodnih organizacij. Pozornost se posveča razmerju moči, suverenosti držav in
politični volji in ne temu, zakaj se je genocid zgodil. Gre za primerjalni okvir, ki išče stičišča in razlike
med primeroma genocidov v Ruandi in Srebrenici.
Delo uporablja kvalitativno primerjalno analizo različnih virov, in sicer primarnih in sekundarnih, z
namenom, da bi razkrili skupne vzroke neuspeha mednarodnih organizacij in se posvetili specifičnim
okoliščinam obeh primerov. Ključna vprašanja, ki se pri tem postavljajo, so, kako so institucionalni
mandati, politične odločitve in operativni pogoji mednarodnih organizacij vplivali na njihovo
delovanje v Ruandi in Srebrenici in kateri strukturni in politični dejavniki so omejevali delovanje
OZN pri zaščitit civilnega prebivalstva. Zdi se, da sta pomanjkanje politične volje in omejeni mandat
največja vzroka, da so mednarodne organizacije zatajile. Omenjena primera nam ponujata
priporočila za spremembe in reforme v sferi mednarodnih organizacij ter opozarjata na nujnost
ukrepov, ki bi zmanjšali verjetnost, da se genocid nikoli ne bi ponovil.</dc:description><dc:publisher>[M. Čamdžić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 07:16:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187399</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
