Vloga in omejitve mednarodnih organizacij pri preprečevanju genocidaČamdžić, Melisa (Avtor) Mandelc, Damjan (Mentor) Ješe Perković, Ana (Komentor) ključne besede: mednarodne organizacijegenocidOZNUNAMIRUNPROFORSrebrenicaRuandazaščita civilistovDiplomsko delo se osredotoča na vlogo in omejitve mednarodnih organizacij pri preprečevanju genocida na dveh primerih, in sicer Ruande (1994) in Srebrenice, v Bosni in Hercegovini (1995). Gre za primerjalno delo, ki skuša analizirati, zakaj so mednarodne organizacije v teh dveh primerih zatajile pri preprečevanju genocida. Namen dela je identificirati specifične okoliščine obeh primerov in dejavnike, kot so politični, institucionalni in operativni, ki so imeli prelomni vpliv na nezmožnost delovanja mednarodnih organizacij. Pozornost se posveča razmerju moči, suverenosti držav in politični volji in ne temu, zakaj se je genocid zgodil. Gre za primerjalni okvir, ki išče stičišča in razlike med primeroma genocidov v Ruandi in Srebrenici. Delo uporablja kvalitativno primerjalno analizo različnih virov, in sicer primarnih in sekundarnih, z namenom, da bi razkrili skupne vzroke neuspeha mednarodnih organizacij in se posvetili specifičnim okoliščinam obeh primerov. Ključna vprašanja, ki se pri tem postavljajo, so, kako so institucionalni mandati, politične odločitve in operativni pogoji mednarodnih organizacij vplivali na njihovo delovanje v Ruandi in Srebrenici in kateri strukturni in politični dejavniki so omejevali delovanje OZN pri zaščitit civilnega prebivalstva. Zdi se, da sta pomanjkanje politične volje in omejeni mandat največja vzroka, da so mednarodne organizacije zatajile. Omenjena primera nam ponujata priporočila za spremembe in reforme v sferi mednarodnih organizacij ter opozarjata na nujnost ukrepov, ki bi zmanjšali verjetnost, da se genocid nikoli ne bi ponovil.[M. Čamdžić]20262026-09-11 07:16:12Diplomsko delo/naloga187399sl