<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187326"><dc:title>Karakteristike in provenienca karbonatnih zrn v arheološki keramiki slovenskega prostora</dc:title><dc:creator>Šajna,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrabec,	Mirijam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>arheološka keramika</dc:subject><dc:subject>debelozrnata keramika s karbonatnim pustilom</dc:subject><dc:subject>siga</dc:subject><dc:subject>žilni kalcit</dc:subject><dc:subject>marmor</dc:subject><dc:description>Karbonatna pustila predstavljajo v arheološki keramiki pomemben vir informacij o izbiri vhodnih surovin, tehnoloških postopkih izdelave keramike ter morebitnih spremembah v tehnologiji izdelave keramike skozi čas. Namen magistrskega dela je bil določiti vrste karbonatnih pustil v arheološki keramiki različnih časovnih obdobij in geografskih območij slovenskega prostora ter dela Avstrije ter ovrednotiti kronološke spremembe v tehnologiji temperiranja s karbonatnimi pustili.
V raziskavo je bilo vključenih 35 vzorcev arheološke keramike z devetih arheoloških najdišč, ki zajemajo obdobje od neolitika do novega veka. Polirani zbruski vzorcev so bili analizirani z optično mikroskopijo, pri čemer so bile določene morfološke in strukturne značilnosti karbonatnih zrn. Na izbranih vzorcih so bile izvedene dodatne analize nekarbonatnih mineralnih vključkov z vrstično elektronsko mikroskopijo z energijsko disperzijsko spektroskopijo rentgenskih žarkov ter določena elementna sestava izbranih karbonatnih zrn z geokemično analizo laserske ablacije z induktivno sklopljeno plazmo in masno spektrometrijo. Velikostna porazdelitev zrn in statistične analize so bile uporabljene za primerjavo vzorcev glede na časovno obdobje, najdišče in vrsto uporabljenega pustila.
Rezultati so pokazali uporabo treh vrst karbonatnih pustil: sige, žilnega kalcita in marmorja. Velikostna porazdelitev karbonatnih zrn med vzorci ne kaže izrazitih kronoloških sprememb, prav tako niso bile prepoznane večje spremembe v količini uporabljenega pustila. Izbira vrste karbonatnega materiala je bila najverjetneje pogojena z lokalno dostopnostjo surovin. Geokemična analiza je pokazala potencial za razlikovanje med posameznimi viri karbonatnih surovin, vendar so za zanesljivejšo interpretacijo potrebne dodatne raziskave. Rezultati kažejo, da se tehnologija uporabe karbonatnih pustil v analiziranem času in prostoru ni bistveno spreminjala, delna odstopanja v strukturnih značilnostih karbonatnih pustil posameznih najdišč so pogojena z uporabo različnih vrst karbonatnih pustil.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-10 09:02:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187326</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
