<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187317"><dc:title>Oblikovanje zaporedja slik v obliki tekstilnega stripa</dc:title><dc:creator>Šoškič,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jenko,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tkanje</dc:subject><dc:subject>abstraktni strip</dc:subject><dc:subject>sekvenčnost</dc:subject><dc:subject>instalacija</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo raziskuje povezavo med abstraktnim stripom, tekstilnim oblikovanjem in prostorsko instalacijo. Teoretični del obravnava abstraktni strip, ki je služil kot teoretična podlaga za razumevanje sekvenčne pripovednosti v mojih izdelkih. Poglavje instalacijske umetnosti predstavlja pomembnost gledalca v instalaciji, kar se navezuje na to, kako gledalec z gibanjem okoli instalacije šele sestavi njeno celotno sekvenčno kompozicijo. Raziskovanje meditativne prakse tekstila mi je pomagalo razumeti pomirjajoči učinek tkanja. Študiji primera tekstilnoumetniške prakse Sheile Hicks in Louise Bourgeois sta me navdihnili za interpretacijo risb in tekstilnih vzorcev v umetniški knjigi. Raziskovala sem tudi izhodišče umetnostne smeri Anti-Form, ki je povezano z razumevanjem spreminjajoče se forme mojih konstrukcij.
Praktični del izhaja iz intuitivnega digitalnega risanja, pri katerem je nastajanje potekalo tudi v gibanju vozila, katerega tresenje je soustvarjalo risarsko gesto. Nastale oblike so bile poustvarjene v ročno tkane tekstilne miniature. Tekstilne tvorbe spremlja umetniška knjiga, izvedena v tehniki japonske vezave, ki po principu stripovskih panelov in vmesnih premorov povezuje risbe in tekstilne vzorce v sekvenčno pripoved. Izbrani motivi so bili z digitalno strojno vezenino preneseni na tri tkanine različne gostote tkanja. Miniaturne tkanine so bile nato postavljene v štiri prostorske palične okvirje. Na statvah pa je bila stkana še samostojna, večja tkanina iz naravnih rastlinskih vlaken.
Rezultat dela je prostorska instalacija, sestavljena iz štirih modulov in samostojne tkanine, ki raziskuje odnos med 3D geometrijskimi objekti in 2D organsko tekstilno formo. Prostorska postavitev vzpostavlja nove vizualne odnose med moduli ter jih povezuje v prostorsko sekvenčno kompozicijo, ki se navezuje na načela stripovskega pripovedovanja.
Diplomsko delo kaže, da lahko prostorska razporeditev tekstilnih elementov prevzame vlogo sekvenčnega pripovedovanja, pri čemer tridimenzionalna instalacija razširi dvodimenzionalne elemente abstraktnega stripa v prostor.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-10 09:01:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187317</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
