<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187294"><dc:title>Nepremičninska tokenizacija v Sloveniji in Evropi</dc:title><dc:creator>Mali,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dugar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zajc,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tokenizacija</dc:subject><dc:subject>nepremičninska tokenizacija</dc:subject><dc:subject>zemljiška knjiga</dc:subject><dc:subject>MiCA</dc:subject><dc:subject>MiFID II</dc:subject><dc:subject>finančni instrumenti</dc:subject><dc:subject>likvidnost</dc:subject><dc:subject>alternativne naložbe</dc:subject><dc:description>Nepremičninska tokenizacija pomeni uporabo tehnologije razpršene evidence za digitalno predstavitev pravic, povezanih z nepremičninami. Z razdelitvijo naložb na manjše deleže naj bi vlagateljem omogočala nižje začetne vložke, razpršitev naložb in višjo likvidnost. Uporaba tokenizacije na nepremičninskem trgu odpira številna pravna vprašanja, zlasti v zvezi  z naravo pravic, ki jih vlagatelj z nakupom kripto žetona pridobi in pravno naravo kripto žetonov samih. 

Magistrsko delo obravnava neposredno in posredno nepremičninsko tokenizacijo ter njuno razmerje do zemljiškoknjižnih registrov, s poudarkom na slovenski pravni ureditvi. Nadalje obravnava pravno kvalifikacijo kripto žetonov in razmejitev med kriptosredstvi po uredbi MiCA ter finančnimi instrumenti po direktivi MiFID II. V zadnjem delu magistrsko delo predstavlja pregled izbranih empiričnih raziskav v zvezi z udejanjanjem teoretičnih prednosti nepremičninske tokenizacije v praksi.

Iz magistrskega dela prvič izhaja, da vlagatelji v trenutno uveljavljenih modelih nepremičninske tokenizacije zaradi formalnosti, povezanih z zemljiškoknjižnimi registri, praviloma ne pridobijo lastninske pravice na nepremičnini, temveč posredna upravičenja v razmerju do nepremičnine, ki jih uveljavljajo v razmerju do upravljavca strukture. Neposredna tokenizacija je za zdaj še teoretični model, uveljavitev katerega bi zahtevala bistveno spremembo trenutnih zemljiškoknjižnih registrov. Drugič, v nasprotju s pričakovanji tipične oblike nepremičninske tokenizacije ne izpolnjujejo pogojev za podreditev pod MiCA, ampak se bolj približujejo finančnim instrumentom po MiFID II. Tretjič, analizirane empirične raziskave potrjujejo, da nepremičninska tokenizacija vlagateljem omogoča predvsem nižje minimalne vložke in večjo razpršitev naložb, medtem ko so prednosti na področju stroškov in likvidnosti bolj vprašljive.</dc:description><dc:publisher>N. Mali</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-10 08:00:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187294</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
