Vpliv narečnega ozadja na akademski uspeh in izkušnjo študentov Univerze v LjubljaniNemec, Maja (Avtor) Mandelc, Damjan (Mentor) narečjesociolingvistikaakademski uspehvisoko šolstvoUniverza v LjubljaniDiplomsko delo obravnava vpliv narečnega ozadja na akademski uspeh in subjektivno študijsko izkušnjo študentov Univerze v Ljubljani. Izhaja iz sociolingvističnih teorij Basila Bernsteina, Williama Labova in Pierra Bourdieuja ter konceptov jezikovnih kodov, lingvističnega kulturnega kapitala, ideologije standardnega jezika in lingvistične hegemonije. Posebna pozornost je namenjena slovenskemu visokošolskemu prostoru, v katerem ima slovenščina status učnega jezika, vprašanje narečne raznolikosti pa v obravnavanih zakonodajnih dokumentih in smernicah ni posebej naslovljeno. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi s polstrukturiranimi intervjuji s študenti Univerze v Ljubljani iz različnih narečnih skupin. Raziskava ugotavlja, da narečno ozadje samo po sebi ne določa akademskega uspeha, vendar pomembno vpliva na sodelovanje pri pouku, samozavest pri ustnem izražanju, občutek pripadnosti akademskemu okolju in dojemanje lastne akademske identitete. Najizrazitejše prilagajanje govora in največ težav so izpostavili pripadniki panonske narečne skupine, medtem ko govorca gorenjske narečne skupine svojega načina govora nista doživljala kot oviro. Rezultati kažejo, da se narečne različice v akademskem prostoru ne vrednotijo enakovredno. Prilagajanje govora lahko študentom predstavlja dodatno psihosocialno obremenitev, ki pride do posebnega izraza ob že zahtevnem prehodu v visokošolsko izobraževanje. Ugotovitve tako podpirajo razumevanje jezika kot oblike kulturnega oziroma lingvističnega kapitala ter opozarjajo na pomen večjega zavedanja narečne raznolikosti pri oblikovanju vključujočega visokošolskega okolja.[M. Nemec]20262026-09-10 07:15:06Diplomsko delo/naloga187282sl