<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187269"><dc:title>Uvajanje vodika v prometu v Sloveniji in s tem povezana potrebna količina električne energije</dc:title><dc:creator>Bagdasarian,	Nazar	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepin,	Marko Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zemljarič,	Borut	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vodik</dc:subject><dc:subject>vodikove tehnologije</dc:subject><dc:subject>elektroliza</dc:subject><dc:subject>polnilne postaje</dc:subject><dc:subject>promet Slovenije</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je obravnavana možnost širšega uvajanja vodika v prometni sektor Slovenije in vpliv njegove širše uporabe na potrebno infrastrukturo in energetske potrebe. V teoretičnem delu so predstavljene osnovne lastnosti vodika, načini njegove proizvodnje ter možnosti shranjevanja in transporta. Posebna pozornost je namenjena elektrolizi vode. Obravnavane so tudi prednosti in omejitve posameznih tehnologij ter osnovni varnostni vidiki pri ravnanju z vodikom. V praktičnem delu je izdelan matematični model za oceno potreb po vodiku v izbranih prometnih sektorjih Slovenije. Na podlagi predpostavljenega števila vozil, povprečne letne oziroma dnevne prevožene razdalje in specifične porabe vodika je določena skupna dnevna in letna potreba po vodiku. Kot praktični primer je analizirana vodikova polnilnica v Stanežičah. Dodatno je ocenjena potreba po električni energiji za proizvodnjo obravnavane količine vodika z elektrolizo ter posledično potrebna moč elektrolizerjev in obnovljivih virov energije. V diplomskem delu so rezultati pokazali, da bi množična uporaba vodika v prometu zahtevala znatne količine vodika ter ustrezno razvito infrastrukturo za njegovo proizvodnjo, transport, skladiščenje in distribucijo. Ugotovljeno je bilo tudi, da na potrebno število polnilnih postaj pomembno vpliva njihova dnevna zmogljivost. Za dolgoročno uvajanje vodika v Sloveniji bo zato poleg razvoja vodikove infrastrukture potrebno zagotoviti tudi zadostne količine nizkoogljične oziroma obnovljive električne energije. Diplomska naloga tako predstavlja teoretični pristop k oceni potreb po vodiku in infrastrukturi ter izpostavlja ključne dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri njegovem širšem uvajanju v Sloveniji.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-09 14:55:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187269</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
