<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187257"><dc:title>Modifikacija nikljeve pene za uporabo v alkalnem elektrolizerju</dc:title><dc:creator>Tomc,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gaberšček,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektrodepozicija</dc:subject><dc:subject>alkalni elektrolizer</dc:subject><dc:subject>nikljeva pena</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je bila raziskana modifikacija nikljeve pene z elektrodepozicijo niklja
in nikelj–železa za uporabo v alkalnem elektrolizerju. Namen dela je bil preučiti vpliv
depozicije s konstantnim tokom in pulzne depozicije na morfologijo, sestavo in
elektrokemijski odziv pripravljenih elektrod.
Nikljeva pena je bila pred depozicijo ustrezno očiščena, nato pa so bile Ni in Ni–Fe
prevleke pripravljene iz sulfatno-kloridnih elektrolitov. Preizkušeni so bili različni
tokovni režimi, koncentracije elektrolita ter parametri pulzne depozicije. Za nadaljnje
preizkuse sta bili izbrani depozicija s konstantnim tokom 100 mA in pulzna depozicija
pri toku 100 mA, času vklopa 10 ms ter času izklopa 50 ms. Ni prevlečene elektrode so
bile uporabljene kot katode, Ni–Fe prevlečene elektrode pa kot anode.
Morfologija prevlek je bila preučena z vrstičnim elektronskim mikroskopom, njihova
elementna sestava pa z energijsko disperzijsko spektroskopijo rentgenskih žarkov.
Rezultati so pokazali, da pogoji elektrodepozicije pomembno vplivajo na pokritost
nikljeve pene, velikost in porazdelitev delcev ter ohranjanje porozne strukture podlage.
Pri prenizki koncentraciji Ni²⁺ ionov je nastala temna plast z zaznanima žveplom in
kisikom, zato je bila sestava elektrolita za nadaljnje postopke prilagojena.
Pripravljene elektrode so bile preizkušene v 6 M raztopini KOH v dvoelektrodnem
alkalnem elektrolizerju. Polarizacijske krivulje in navidezni Taflovi nakloni so bili
uporabljeni za primerjavo odziva celotnega elektrolizerja. Delo predstavlja osnovo za
nadaljnjo optimizacijo sestave prevlek, pogojev elektrodepozicije in stabilnosti elektrod
pri alkalni elektrolizi.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-09 13:40:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187257</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
