<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187249"><dc:title>Teorije zarote o COVID-19 na slovenskem spletu</dc:title><dc:creator>Radomirović Maček,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>teorije zarote</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>spletna folklora</dc:subject><dc:subject>tipologija</dc:subject><dc:description>Teorije zarote so pomemben model pripovedovalskega korpusa sodobnih skupnosti in obenem značilen družbeni pojav, neločljiv od digitalnih komunikacijskih kanalov. Kot so pokazale številne raziskave, je tradicija teorij zarote v Evropi zelo kompleksna in bogata, pri čemer se ob vsaki družbeni krizi v lokalnih skupnostih, regijah ali na posameznih kontinentih, pa tudi globalno, ponavljajo določeni tipi pripovedi, motivi in tropi, ki se integrirajo v nov družbeno-kulturni kontekst. Zato je potrebno sočasno sledenje podatkom s terena, ki lahko prispevajo k predvidevanju smeri razvoja teorij zarote v prihodnjih družbenih krizah. Medtem ko je bilo v slovenskem javnem prostoru v času pandemije objavljenih veliko prispevkov z različnih področij o vzponu teorij zarote in teoretičnih besedil o teorijah zarote, so umanjkali konkretni podatki s terena. Kvantitativne in kvalitativne analize teorij zarote na terenu bi lahko dodatno podprle znanost v javnem dialogu in obenem podkrepile trud institucij v boju proti teorijam zarote ter podale bolj resnično sliko razmer na terenu.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2026-09-09 13:00:39</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>187249</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
