<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187180"><dc:title>Sprejemanje koncepta hibridnega upravnega delavca med strankami upravnih enot</dc:title><dc:creator>Tratnik,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dečman,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hibridni upravni delavec</dc:subject><dc:subject>upravna enota</dc:subject><dc:subject>sprejemanje tehnologije</dc:subject><dc:subject>model TAM</dc:subject><dc:subject>model UTAUT</dc:subject><dc:subject>namera uporabe</dc:subject><dc:description>V Sloveniji se določene upravne enote soočajo s preobremenjenostjo in zaostanki, medtem ko stranke še vedno najpogosteje upravne zadeve urejajo osebno na okencu. Kot predlagano rešitev delo obravnava koncept hibridnega upravnega delavca, pri čemer postopek na daljavo vodi uradna oseba iz manj obremenjene upravne enote, uslužbenec na lokaciji (v našem primeru asistent) pa pomaga stranki pri opravilih, ki zahtevajo fizično prisotnost. Namen dela je bil ugotoviti, kako bi stranke predlagano rešitev sprejele.
Diplomsko delo je temeljilo na modelih sprejemanja tehnologije TAM, TAM2 in UTAUT ter tujih primerljivih rešitvah. Empirični del smo zasnovali na podlagi anketnega vprašalnika, ki so ga anketiranci izpolnjevali v spletnem orodju 1KA in v tiskani obliki. Zbrane podatke smo na vzorcu 215 enot analizirali v programih Excel in Jamovi, pri čemer smo uporabili opisno statistiko in linearno regresijo.
Anketiranci koncept opredeljujejo kot uporaben predvsem zaradi krajših čakalnih vrst in hitrejše izvedbe postopka. Najbolj vplivna so priporočila zaupanja vrednih oseb in uslužbencev na upravnih enotah, manj pa državna priporočila na televiziji ali radiu. Največ zadržanosti se kaže pri reševanju tehničnih težav. Potrdili smo vse tri zastavljene hipoteze, saj so zaznana uporabnost, vpliv pomembnih drugih in samoocena digitalnih zmožnosti za uporabo storitve, pozitivno povezani z uporabnikovo pripravljenostjo za uporabo predlagane rešitve. Priporočila smo oblikovali na podlagi rezultatov, ki so pokazali, da je uspeh hibridne storitve odvisen tudi od jasno predstavljenega poteka postopka, usmerjanja strank s strani uslužbencev, pomoči na kraju samem in dviga digitalnih spretnosti. Ker udeleženci koncepta niso preizkusili v praksi, predlagamo spremljanje učinkov po pilotni uvedbi.</dc:description><dc:publisher>[M. Tratnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-09 10:40:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187180</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>