Vpliv jodovih in gadolinijevih kontrastnih sredstev na pojav kontrastno inducirane nefropatije v radiološki diagnostiki: pregled literatureAubelj, Jana (Avtor) Zorič, Zala (Avtor) Starc, Tina (Mentor) Medič, Mojca (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijakontrastno inducirana nefropatijajodova kontrastna sredstvagadolinijeva kontrastna sredstvaledvična funkcijadejavniki tveganja za kontrastno inducirano nefropatijoUvod: Kontrastno inducirana nefropatija je okvara ledvične funkcije, kjer je porast serumskega kreatinina za 25 % ali za ≥ 44 μmol/L (0,5 mg/dL) glede na izhodiščno vrednost v 48–72 urah po izpostavljenosti kontrastnemu sredstvu. Kontrastna sredstva se v diagnostični radiologiji uporabljajo za izboljšanje kontrastnosti med posameznimi tkivi in organi. Načini aplikacije kontrastnega sredstva so peroralno, rektalno, intravensko ali z vbrizganjem v telesne votline. Namen: Namen diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature predstaviti kontrastno inducirano nefropatijo ter razložiti anatomijo, fiziologijo in patofiziologijo ledvic. Opisali bomo jodova in gadolinijeva kontrastna sredstva z vidika nefrotoksičnosti, stranskih učinkov, varnosti uporabe, dejavnikov tveganja in preventivnih ukrepov. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo s sistematičnim pregledom literature. Vključili smo članke v časovnem obdobju zadnjih 10 let, javno dostopne, v angleškem in slovenskem jeziku, ki so ustrezali vključitvenim dejavnikom. Pri iskanju literature smo uporabili podatkovne baze PubMed, COBISS, Google Scholar, Radiopaedia, ScienceDirect in knjižnica. Rezultati: Pridobljenih ustreznih 16 člankov iz podatkovnih baz smo razvrstili po naslovu, avtorju, letnici, metodi, namenu in ugotovitvah. Ugotovili smo, da jodova kontrastna sredstva predstavljajo večje tveganje za kontrastno inducirano nefropatijo. Na tveganje prav tako vplivajo osmolalnost, hidracija, viskoznost, volumen kontrasta in pridružene bolezni. Novejše raziskave preučujejo biomarkerje kot možnost za hitrejše odkrivanje kontrastno inducirane nefropatije. Razprava in zaključek: Kontrastno inducirana nefropatija predstavlja klinični zaplet, ki je predvsem prisoten pri bolnikih z okvaro ledvične funkcije, sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi boleznimi, ostalimi pridruženimi boleznimi ter pri starejši populaciji. Najpomembnejši preventivni ukrepi so ustrezna aplicirana količina kontrastnega sredstva, hidracija bolnika pred in po aplikaciji kontrastnega sredstva, prilagojena bolnikovemu hemodinamskemu stanju, telesni masi, spremljajočim boleznim ter oceni ledvične funkcije. Ob uporabi jodovih kontrastnih sredstev se pojavi večje tveganje za nastanek kontrastno inducirane nefropatije, v primerjavi z gadolinijevimi kontrastnimi sredstvi, kjer je pojavnost izjemno nizka. Nizkoosmolalna in izoosmolalna kontrastna sredstva predstavljajo manjše tveganje za kontrastno inducirano nefropatijo kot visokoosmolalna kontrastna sredstva, ki zaradi svoje visoke osmolalnosti povzročajo večji osmotski stres na ledvično tkivo.[J. Aubelj : Z. Zorič]20262026-09-09 10:06:40Diplomsko delo/naloga187175sl