Čajnik kot nosilec spomina na slovensko lončarstvo.Hrnčić, Vanes (Avtor) Rutar, Kristina (Mentor) Magušar, Urban (Komentor) unikatno oblikovanječajnikkulturaslovensko lončarstvoreinterpretacijaobrttradicijakeramikadiplomsko deloV diplomskem delu obravnavam čajnik kot keramično formo, ki temelji na reinterpretaciji tradicije slovenskega lončarstva. Ker čajnik v slovenski keramični zgodovini ni bil razvit kot samostojna oblika, raziskava iz tega izhodišča razvija možnost njegove sodobne oblikovne in simbolne nadgradnje. Obrt je kot taka globoko zakoreninjena v tradiciji, zato skozi reinterpretacijo slovenske tradicionalne keramike raziskujem nove sodobne oblike, ki tradicijo aktualizirajo in jo umeščajo v sodobni čas. Namen dela je raziskati in pokazati, kako je mogoče tradicionalne elemente, kot so material, oblika, razmerja in ornamentika, sodobno reinterpretirati v oblikovanju. V teoretičnem delu so predstavljeni zgodovina slovenskega lončarstva, njegov razvoj od podeželske obrti do industrializacije in postopen upad zaradi novih materialov in tehnologij. Opisaniso pomembna regionalna središča in njihove značilne oblike, tehnike in dekorativni pristopi. Tradicionalna keramika je bila tesno povezana z vsakdanjim življenjem, njena funkcionalnost pa se je prepletala z raznolikimi dekorativnimi pristopi, značilnimi za posamezna regionalna okolja. V praktičnem delu povezujem analitično-raziskovalni del s praktičnim delom, kjer je čajnik razumljen kot nova oblika, ki lahko na sodoben način združuje in reinterpretira elemente slovenske lončarske dediščine. Proces izdelave je vključeval oblikovanje, sušenje in biskvitno ter glazurno žganje, pri čemer so se pokazali tudi nepredvideni rezultati. Rezultat raziskave je unikatni keramični čajni servis, pri katerem so izbrane značilnosti slovenskega lončarstva reinterpretirane in prenesene v sodoben oblikovalski kontekst. Tradicionalna izhodišča se kažejo v trebušasti formi, vidnih nogicah, rastlinski ornamentiki, ročnem oblikovanju na lončarskem vretenu in uporabi lokalne gline. Praktični del je pokazal, da je mogoče značilnosti tradicionalnega slovenskega lončarstva uporabiti kot izhodišče za oblikovanje nove keramične forme brez neposrednega posnemanja zgodovinskih predmetov. Hkrati je raziskava izpostavila pomen poznavanja in prilagajanja lokalnega materiala ter tehnoloških postopkov pri razvoju sodobnega keramičnega izdelka.20262026-09-09 09:00:33Diplomsko delo/naloga187140sl