<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187139"><dc:title>Osebno načrtovanje in izvajanje storitev v dolgotrajni oskrbi</dc:title><dc:creator>Tršinar,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kejžar,	Anamarija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dolgotrajna oskrba</dc:subject><dc:subject>osebno načrtovanje</dc:subject><dc:subject>koordinator</dc:subject><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:subject>vključenost uporabnika</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo predstavi osebno načrtovanje in izvajanje storitev v sistemu dolgotrajne oskrbe. V teoretičnem uvodu opišem dolgotrajno oskrbo, njeno sistemsko ureditev v Sloveniji ter postopek uveljavljanja pravic. Poleg tega opišem metodo osebnega načrtovanja in izvajanja storitev, njen razvoj, značilnosti ter proces načrtovanja. V empiričnem delu z metodo spraševanja raziščem, kako strokovni delavci izdelujejo osebne načrte, kako je pri tem vključen uporabnik, kako sodelujejo z ostalimi strokovnimi delavci pri izvajanju načrta ter kako poteka načrtovanje pri osebah, ki imajo omejeno sposobnost za besedno izražanje. V kvalitativno raziskavo je bilo vključenih 9 strokovnih delavcev, ki načrtujejo osebne načrte v dolgotrajni oskrbi. Rezultati so pokazali, da strokovni delavci prepoznavajo pomen uporabe osebnega načrta pri vključevanju uporabnika v načrtovanje oskrbe na podlagi njegovih potreb, vendar se njihovi pristopi izdelave razlikujejo. Osebni načrt je glede na ugotovitve raziskave pogosto razumljen kot pogodbeni dokument oziroma kot priloga k le-temu. V njem so navedeni osnovni podatki o uporabniku in izvajalca ter členi zakonodaje. V nadaljevanju je vključena predstavitev osebe, analiza situacije, želje, potrebe in cilji ter seznam storitev. Pri samem izvajanju storitev je bil poudarjen pomen sodelovanja, pri čemer koordinator poleg ostalih nalog skrbi za izmenjavo informacij med uporabnikom, sorodniki in strokovnimi delavci. Zaradi različnih potreb in zmožnosti uporabnika strokovni delavci prilagajajo način komunikacije, da bi zagotovili njihovo vključenost v procesu načrtovanja. Pri načrtovanju z osebami, pri katerih so komunikacijske zmožnosti omejene, dodatno uporabljajo različne načine sporazumevanja ter v proces vključujejo bližnje osebe. Načrtovanje na zalogo, ki ga predstavim v teoretičnem delu, predstavlja pomembno priložnost za vključevanje želja uporabnikov, zlasti v primerih, ko uporabniki zaradi zdravstvenega stanja sami ne zmorejo več izražati volje in sprejemati odločitev.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-09 09:00:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
