<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187125"><dc:title>Vpliv fizikalno-kemijskih lastnosti plodov na senzorično oceno izbranih sort drobnoplodnega paradižnika (Solanum lycopersicum)</dc:title><dc:creator>Jeraj,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slatnar,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih,	Rajko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>drobnoplodni paradižnik</dc:subject><dc:subject>Solanum lycopersicum</dc:subject><dc:subject>sorte</dc:subject><dc:subject>fizikalno-kemijske lastnosti</dc:subject><dc:subject>kakovost plodov</dc:subject><dc:subject>senzorično ocenjevanje</dc:subject><dc:description>Drobnoplodni paradižniki so sorte paradižnika (Solanum lycopersicum L.), ki so zaradi prijetnega okusa, priročne velikosti za uživanje ter velike raznolikosti barv in oblik zelo priljubljeni med potrošniki in pridelovalci. Namen našega poskusa je bil ovrednotiti fizikalno-kemijske in senzorične lastnosti plodov 13 drobnoplodnih sort paradižnika ter preveriti njihove morebitne medsebojne povezave. Poskus je potekal v rastni sezoni 2025 v rastlinjaku Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Plodove smo vzorčili v dveh terminih ter jim določili maso, indeks oblike, trdoto, barvne parametre L*, a*, b*, C* in h°, vsebnost topne suhe snovi ter delež sušine, ob drugem vzorčenju pa smo določili tudi pH vrednost in titracijsko kislost. Ob drugem vzorčenju smo izvedli tudi senzorični panel, v katerem je 10 neusposobljenih ocenjevalcev ocenilo okus, vonj, teksturo, izgled in barvo plodov. Podatke smo analizirali z analizo variance (ANOVA), Tukeyjevim testom in Pearsonovo korelacijsko analizo. Sorta je statistično značilno vplivala na vse analizirane fizikalne in kemijske lastnosti. Izmerjeni barvni parametri so se večinoma ujemali z opisno barvo sort. Med parametri C*, L*, h° in senzorično oceno barve ni bilo statistično značilnih povezav (p &gt; 0,05), prav tako ne med topno suho snovjo oziroma titracijsko kislostjo in oceno okusa (p &gt; 0,05). Trdota je bila statistično značilno negativno povezana z oceno teksture (r = -0,672; p = 0,012). Rezultati našega poskusa kažejo, da senzorične kakovosti plodov ni mogoče pojasniti le s posameznimi instrumentalno izmerjenimi parametri, temveč je le ta rezultat kombinacije več lastnosti plodov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-09 08:52:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187125</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
