<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187114"><dc:title>Načrtovanje sanacije zemeljskega plazu</dc:title><dc:creator>Kelhar,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Logar,	Janko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Maček,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>zemeljski plaz</dc:subject><dc:subject>stabilnost pobočja</dc:subject><dc:subject>betonirana kamnita zložba</dc:subject><dc:subject>mikropiloti</dc:subject><dc:subject>stopničenje drsine</dc:subject><dc:subject>Rocscience Slide2</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava sanacijo manjšega translacijskega zemeljskega plazu na terasiranem vinogradniškem pobočju pri Velikih Žabljah v občini Ajdovščina. Cilj naloge je bil primerjati učinkovitost treh sanacijskih ukrepov – betonirane kamnite zložbe, mikropilotov in stopničenja drsine – z vidika izboljšanja globalne stabilnosti pobočja. Geometrija plazu je bila določena na podlagi terenskih meritev, posnetka brezpilotnega letalnika in višinskih profilov. Zemljina je bila razvrščena po sistemu USCS, strižni parametri pa so bili ocenjeni z neposrednim strižnim preskusom. Globalna stabilnost posameznih variant je bila analizirana v programu Rocscience Slide2 z metodo GLE/Morgenstern–Price. Za začetno stanje je bil določen faktor varnosti Fs = 1,008. Analize so pokazale, da betonirana kamnita zložba pri osnovnih lokalnih preveritvah stabilnosti izpolnjuje računske pogoje, vendar globalni faktor varnosti ostaja 1,120. Ena vrsta mikropilotov ni dosegla ciljnega faktorja varnosti Fs ≥ 1,15, medtem ko sta dve ustrezno umeščeni vrsti dosegli Fs = 1,202–1,204, tri vrste pa Fs = 1,332–1,334. Pri stopničenju sta zahtevano merilo izpolnili obe analizirani varianti, s Fs = 1,181 oziroma Fs = 1,269. Čeprav sta zahtevano varnostno merilo dosegli tudi varianti z dvema in tremi vrstami mikropilotov, je bilo zaradi najenostavnejše izvedbe na terenu kot najprimernejše izbrano stopničenje. Rezultati predstavljajo podlago za izbiro ustreznega sanacijskega ukrepa, pri čemer je za izdelavo izvedbenega projekta potrebna dodatna optimizacija geometrije stopničenja ter izvedba geotehničnih in projektantskih preveritev.</dc:description><dc:publisher>[N. Kelhar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-09 08:45:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187114</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
