Proučevanje procesa raztapljanja modelne zdravilne učinkovine pri industrijski izdelavi tekoče parenteralne farmacevtske oblike: vpliv temperature, pH in zaporedja dodajanja komponentOmahen, Tjaša (Avtor) Sterle Zorec, Barbara (Mentor) Dragar, Črt (Komentor) Hitrost raztapljanjaindustrijski razvoj parenteralne farmacevtske oblikepHproces raztapljanja zdravilne učinkovinetemperaturaPri razvoju tekočih parenteralnih farmacevtskih oblik je zagotavljanje ustreznih lastnosti izdelka ključnega pomena, saj mora le-ta izpolnjevati stroge zahteve glede kakovosti, varnosti in učinkovitosti. Pomembna zahteva je tudi odsotnost (sub)vidnih delcev, kar praviloma zahteva popolno raztopljenost vseh komponent formulacije. Proces raztapljanja zdravilne učinkovine zato pogosto predstavlja pomemben tehnološki izziv, saj lahko neustrezno izbrani pogoji raztapljanja vplivajo na hitrost priprave formulacije, stabilnost zdravilne učinkovine in kakovost končnega izdelka. Namen magistrske naloge je bil proučiti proces raztapljanja modelne zdravilne učinkovine pri industrijskem razvoju tekoče parenteralne farmacevtske oblike in ovrednotiti vpliv temperature, pH in zaporedja dodajanja komponent formulacije na potek raztapljanja. Proces smo proučevali v napravi Optimax, v kateri smo s sondami spremljali temperaturo, pH, prevodnost in motnost raztopine. Hitrost raztapljanja smo spremljali tudi vizualno in z merjenjem časa. Ugotovili smo, da je vizualno spremljanje raztapljanja subjektivno in manj zanesljivo, saj je težko razlikovati med neraztopljeno zdravilno učinkovino in nečistotami oz. razpadnimi produkti. Kot najprimernejši objektivni parameter za določanje časa raztapljanja se je izkazala prevodnost raztopine, medtem ko motnost zaradi prenizke občutljivosti sonde ni bila primerna. Določanje časa raztapljanja preko sprememb pH je bilo primerno le, ko so procesi potekali pri enaki konstantni temperaturi. Proces raztapljanja ni kazal izrazitega endo- ali eksotermnega značaja. Ugotovili smo, da raztapljanje zdravilne učinkovine poteka najhitreje pri temperaturi 10 °C oz. 25 °C. pH ima domnevno izrazitejši vpliv na raztapljanje kot temperatura; najhitrejše raztapljanje pa smo dosegli pri pH 11. Kot najprimernejša kombinacija pogojev sta se izkazali pH 11 in temperatura 10 °C, saj smo pri teh pogojih dosegli najkrajši čas raztapljanja in zagotovili stabilnost zdravilne učinkovine med procesom. Analize so pokazale, da razpadni produkt zdravilne učinkovine ni nastajal med procesom raztapljanja, ampak je bil domnevno prisoten že v sami izhodni zdravilni učinkovini. Poleg tega domnevamo, da je hitrost njegovega raztapljanja verjetno temperaturno odvisna (t.i. retrogradna topnost). Ugotovili smo tudi, da vrstni red dodajanja komponent formulacije pomembno vpliva na uspešnost in trajanje priprave raztopine. Kot najprimernejša sta se izkazala postopka z zaporedjem ZU-PS1-PS2 in PS1-ZU-PS2.20262026-09-09 08:45:16Magistrsko delo/naloga187112sl