Izdelava in testiranje karbonskega vložka za čevelj po transmetatarzalni amputacijiZupančič, Urša (Avtor) Fošnarič, Miha (Mentor) Muršec, Aljaž (Komentor) Lebar, Andrej (Recenzent) diplomska delaortotika in protetikabiomehanikakarbonski vložkiparcialna amputacijapospeškomeritransmetatarzalna amputacijaUvod: Stopalo je kompleksna anatomska struktura, ključnega pomena za gibanje in stojo. Sestavlja ga niz 26 v obok povezanih kosti, ki skupaj z mišicami in vezmi omogočajo statiko in dinamiko, prav tako pa omogočajo prenašanje in razporeditev sil, ki nastajajo pri hoji. Stopalo vsebuje tri stopalne loke, ki so sposobni shranjevanja dela energije. Shranjeno energijo sprostijo v fazi odriva in s tem pomagajo pri energetsko bolj učinkovitem gibanju. Ta sistem se poruši pri transmetatarzalni amputaciji stopala. Čeprav je hoja še zmeraj mogoča, je ta tipično nesimetrična, koraki pa so krajši. Del funkcije lahko povrnemo z različnimi protetičnimi rešitvami, med drugim individualno izdelanimi in prilagojenimi ortopedskimi čevlji, silikonskimi protezami in karbonskimi vložki. Karbonu njegove mehanske lastnosti omogočajo določeno stopnjo shranjevanja energije, zato ga lahko uporabljamo kot vrsta vzmeti, ki lajša gibanje in izboljšuje funkcijo odriva pri hoji. Namen: Namen tega diplomskega dela je izdelati individualno prilagojen karbonski vložek za osebo s transmetatarzalno amputacijo stopala ter oceniti vpliv vložka na biomehaniko hoje. Prav tako je bila narejena primerjava izdelanega karbonskega vložka z drugimi pripomočki, ki jih preiskovanec uporablja, ter na podlagi rezultatov oceniti uporabnost karbonskega vložka. Metode dela: Metode dela so zajemale pregled literature ter praktično izdelavo in testiranje individualno izdelanega karbonskega vložka. Prav tako je bila narejena analiza hoje s silikonsko protezo in ortopedskimi čevlji z vgrajenim karbonom. Rezultati: Med rezultati testiranj posameznih pripomočkov ni bilo večjih razlik v časovno–prostorskih parametrih hoje. Največje razlike so se pojavljale pri meritvah, povezanih z gibom pronacije in moči. Pri drugih parametrih so bile razlike manj izrazite. Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da karbonski vložek ni bistveno vplival na časovno–prostorske parametre pri hoji na krajše razdalje, je pa zmanjšal obseg in hitrost giba pronacije v fazi osrednje opore ter spremenil porazdelitev največjih obremenitev med stopali. Ugotovitve kažejo, da karbonski vložek predstavlja učinkovito rešitev za osebe s transmetatarzalno amputacijo stopala in ima dober potencial za nadaljnje raziskave.[U. Zupančič]20262026-09-09 07:46:05Diplomsko delo/naloga187090sl