Vloga delovne terapije pri spodbujanju okupacijske participacije in vključenosti oseb s shizofrenijoSojer, Leila (Avtor) Gričar, Nevenka (Mentor) Plemelj Mohorič, Alenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijacelostni pristopduševne motnjeduševno zdravjeokupacijsko ravnovesjeopolnomočenjeUvod: Shizofrenija je duševna motnja, ki vpliva na kognitivno zmogljivost, voljo, socialno funkcioniranje in pogosto otežuje izvajanje vsakodnevnih okupacij. Težave pogosto vodijo v zmanjšano okupacijsko participacijo in vključenost, osebe v okupacijah težko najdejo smisel ali pa niso motivirane za izvedbo. Delovna terapija igra pomembno vlogo pri vključevanju v smiselne okupacije in izboljšanju kakovosti življenja. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pregledom literature raziskati, kako lahko delovna terapija podpre osebe s shizofrenijo pri participaciji in vključenosti v vsakodnevnih okupacijah. Metode dela: Izveden je bil pregled literature v skladu s smernicami Joanna Briggs Institute. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah Academic Search complete, CINAHL in Web of Science. V končno analizo je bilo vključenih šest raziskav, objavljenih med letoma 2006 in 2023. Rezultati: Iz tematske analize so se oblikovale tri osrednje teme: (1) podpora pri pridobivanju občutka samoučinkovitosti, (2) spodbujanje pri socializaciji in skupinskih okupacijah, (3) vzpostavljanje okupacijskega ravnovesja. Ugotovitve kažejo, da se okupacijska participacija in vključenost izboljšujeta z vzpostavljanjem podpornega terapevtskega odnosa, omogočanjem socialne vključenosti, razvojem življenjskih veščin ter intervencijami, usmerjenimi v krepitev občutka samoučinkovitosti. Kot posebej pomembni so se izkazali kontekstualni dejavniki, kot sta izvajanje okupacij v realnem življenjskem okolju in sodelovanje v skupini. Razprava in zaključek: Delovna terapija prispeva k izboljšani okupacijski participaciji in vključenosti oseb s shizofrenijo s celostnim, na uporabnika usmerjenim pristopom, kjer se upoštevajo osebne zmožnosti, okoljski dejavniki in subjektivno doživljanje smisla. Nadaljnje raziskave bi se lahko osredotočile na dolgoročne učinke intervencijskih študij izven institucionalnega okolja ter učinek vzpostavljanja terapevtskega odnosa na kakovost obravnave.[L. Sojer]20262026-09-09 07:45:51Diplomsko delo/naloga187088sl