Avtizem onkraj patologije: normalnost, oblast in paradigma nevrodiverziteteFeher, Miha (Avtor) Mencin Čeplak, Metka (Mentor) avtizemnormalnostoblastvladanjenevrodiverzitetaV magistrskem delu smo poskušali osvetliti zgodovinske razmere, pod katerimi je avtizem nastal, in razkriti normativne predpostavke, vgrajene v pretekla in sodobna razumevanja tega stanja ter tako denaturalizirati in debiologizirati trenutno prevladujočo konceptualizacijo avtizma kot nevrorazvojne ‘motnje’. Skozi uporabo konceptov Foucaulta, študij hendikepa in študij avtizma smo razkrili, da se avtizem vzpostavlja kot motnja, ker predstavlja odklon od normalnosti. Sam koncept ‘normalnosti’ je historični artefakt, ki je nastal razmeroma nedavno, v 19. stoletju, in postal centralen medicinski in psihiatrični vednosti, ki deviacije od raznih norm medikalizira in opredeljuje kot individualne patologije, ‘okvare’. V delu smo demonstrirali, da so ‘okvare’, pogosto razumljene kot ahistorične in univerzalne, same pravzaprav produkt oblasti. S tem smo razkrili, da je tudi avtizem kot hendikep historični artefakt, vzpostavljen, konstituiran skozi tehnike oblasti, in ne naravna kategorija, ki bi bila zgolj odkrita s strani psihiatrije. Oblikovanje avtizma kot psihiatrične kategorije je bilo odvisno od številnih historičnih pogojev, med drugim razvoja psihiatričnih klasifikacij in razvoja psihiatrične oblasti. Ker je avtizem zapleten v mrežo oblastnih razmerij, smo skušali ugotoviti, kako se mu vlada in prikazali, da se vladanje odvija skozi interakcijo disciplinskih in biopolitičnih norm. Predstavili smo, da se trenutno prevladujočemu načinu vladanja avtizmu, ki avtizem patologizira, močno upira avtistična skupnost in gibanje nevrodiverzitete. Te smo interpretirali kot produktivno obliko protivodenja in izpostavili potencial za rekonceptualizacijo avtizma onkraj logike patologije.M. Feher20262026-09-09 07:30:22Magistrsko delo/naloga187081sl