<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187002"><dc:title>Sinteza kositrovega oksisulfida za fotorazgradnjo farmacevtskih onesnaževal</dc:title><dc:creator>Senica,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrenčič Štangar,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Farmacevtska onesnaževala</dc:subject><dc:subject>čiščenje odpadnih voda</dc:subject><dc:subject>fotokataliza</dc:subject><dc:subject>kositrov oksisulfid</dc:subject><dc:description>Prisotnost farmacevtskih onesnaževal v vodnem okolju predstavlja vse večji okoljski problem, saj številne učinkovine zaradi svoje kemijske stabilnosti prehajajo skozi konvencionalne metode čiščenja odpadnih voda ter se tako kopičijo v površinskih in podzemnih vodah. Vse več raziskav se usmerja v razvoj naprednih oksidacijskih procesov, med katerimi fotokataliza predstavlja eno izmed najbolj obetavnih tehnologij za razgradnjo obstojnih organskih onesnaževal. 
Kot potencialni katalizator za fotorazgradnjo farmacevtskih onesnaževal je v diplomskem delu obravnavan kositrov oksisulfid. Posebna pozornost je namenjena njegovim lastnostim, ki zaradi kombinacije kisika in žvepla omogočajo učinkovito absorpcijo svetlobe. Predstavljeni so tudi osnovni mehanizmi fotokatalize ter dejavniki, ki vplivajo na učinkovitost razgradnje organskih spojin. 
Eksperimentalni del vključuje sintezo kositrovega oksisulfida z metodo obarjanja z uporabo česnovega ekstrakta, izboljšanje lastnosti katalizatorja z modifikacijo s srebrom, njegovo karakterizacijo z ustreznimi analiznimi tehnikami ter vrednotenje fotokatalitske učinkovitosti pri razgradnji izbranih farmacevtskih učinkovin. Koncentracijo farmacevtikov sem določila s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, kjer so rezultati pokazali, kateri fotokatalizator učinkoviteje razgrajuje farmacevtike. Fotokatalizo sem izvedla na mešanici petih različnih farmacevtikov v vodi in jo izvajala med osvetljevanjem z UV in vidno svetlobo. 
Rezultati so pokazali, da je bila v uporabljenih eksperimentalnih pogojih izrazita fotokatalitska razgradnja zaznana le pri diklofenaku, medtem ko pri preostalih štirih farmacevtskih učinkovinah ni prišlo do razgradnje. Selektivna razgradnja diklofenaka  je potekala pri obeh fotokatalizatorjih (nemodificiranem in s srebrom modificiranem kositrovem oksisulfidu) in pri uporabi obeh svetil. Razgradnja je bila najučinkovitejša pri kositrovem oksisulfidu z dodatkom srebra in ko je potekala pod vidno svetlobo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-08 09:35:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187002</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
