<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186990"><dc:title>Vpliv oblikovanja vzorca na oksetični potencial žakarske tkanine</dc:title><dc:creator>Stojchevska,	Iskra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostajnšek,	Klara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>oksetične  tkanine</dc:subject><dc:subject>žakarske  tkanine</dc:subject><dc:subject>Poissonovo  število</dc:subject><dc:subject>geometrija  vzorca</dc:subject><dc:subject>polibutilentereftalat (PBT)</dc:subject><dc:subject>bombaž</dc:subject><dc:description>V  diplomski  nalogi  je  bil  raziskan  vpliv  geometrije  vzorca,  razporeditve  in  zasuk  elementov 
vzorca,  gostote  votka  in  uporabe  preje  iz  polibutilentereftalata  (PBT)  na  razvoj  oksetičnega 
potenciala žakarskih tkanin. Načrtovanih in izdelanih je bilo enajst žakarskih tkanin z različnimi 
geometrijami vzorcev. Vzorci so bili načrtovani s pomočjo računalniško podprtega sistema Arahne 
ter stkani na žakarskem tkalskem stroju z bombažno osnovo pri enakih konstrukcijskih parametrih 
in različnih votkovnih prejah. Po izdelavi so bile na vzorcih določene spremembe dimenzij, gostota 
niti, debelina, zračna prepustnost in natezne lastnosti pred toplotn obdelavo in po njej. Oksetični 
potencial  tkanin je bil  ovrednoten  z  določitvijo  Poissonovega števila na podlagi  nateznih 
preizkusov in slikovne analize. 
Rezultati so pokazali, da geometrija in oblika vzorca pomembno vplivata na oksetično obnašanje 
žakarskih tkanin, medtem ko vpliv zasuka oziroma razporeditve geometrijskih elementov ni bil 
bistven. Pri uporabi preje v votku iz polibutilentereftalata so se po toplotni obdelavi tkanine skrčile 
v prečni  smeri, nastala je tridimenzionalna reliefna  struktura in izboljšal  se je oksetični odziv. 
Rezultati so bili najboljši pri vzorcu z enakomerno porazdeljeno kvadratno geometrijo in PBT
prejo po votku, izkazana je bila največja negativna vrednost Poissonovega števila in ohranjeno 
oksetično  obnašanje  v  najširšem  območju  deformacij.  Poleg  tega  so  se  po  toplotni  obdelavi 
spremenile tudi debelina, dimenzije in zračna prepustnost tkanin. 
Ugotovljeno je bilo, da je za razvoj funkcionalnih oksetičnih žakarskih tkanin ključna predvsem 
ustrezna  kombinacija  geometrije  vzorca  in  uporabe  preje  iz  polibutilentereftalata,  medtem  ko 
zasuk  elementov  vzorca  nima  pomembnega  vpliva  na  razvoj  oksetičnega  učinka.  Rezultati  so 
izhodišče za nadaljnji razvoj oksetičnih tekstilnih struktur za uporabo na področju funkcionalnih 
in tehničnih tekstilij.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-08 09:01:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186990</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
