<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186965"><dc:title>Termo-odzivno sproščanje litijeve soli iz mikrokapsul v litij-ionskih baterijah</dc:title><dc:creator>Žibert,	Mark	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dominko,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>litij-ionska baterija</dc:subject><dc:subject>LMFP</dc:subject><dc:subject>mikrokapsule</dc:subject><dc:subject>litijev skvarat</dc:subject><dc:subject>termična aktivacija</dc:subject><dc:description>Kljub temu da se v sodobni družbi tehnologija litij-ionskih baterij že dolgo uspešno razvija in uporablja za učinkovito shranjevanje energije, se še vedno iščejo strategije, osredotočene na problematiko neizogibnega krajšanja življenjske dobe celice zaradi degradacijskih procesov. Eden ključnih je izguba litijevega inventarja, ki se ireverzibilno porablja predvsem pri tvorbi medfaznih plasti na katodi in anodi ter v reakcijah na njih. V diplomskem delu je bila raziskana strategija kompenzacije te izgube s pomočjo mikrokapsul, ki po termični aktivaciji iz jedra sprostijo litijevo žrtveno sol. Mikrokapsule v jedru vsebujejo litijev skvarat, sledi porozna lupina iz SiO2, ta pa je obdana s termoodzivnim polimerom, ki je zaslužen za časovno nadzorovano sprostitev soli ob povišani temperaturi. Mikrokapsule so bile v masnem deležu 2 ut. % med pripravo elektrode vgrajene v katodni kompozit na osnovi litij-mangan-železovega fosfata (LMFP), kot anoda pa je bila uporabljena elektroda iz naravnega grafita. LMFP v primerjavi s sorodnim litij-železovim fosfatom (LFP) omogoča obratovanje celice pri višji povprečni napetosti, kar ji posledično daje večjo energijsko gostoto. Za karakterizacijo katodnega kompozita sta bili uporabljeni tehniki elektronska vrstična mikroskopija (SEM) in energijsko-disperzijska rentgenska spektroskopija (EDX). Elektrokemijsko karakteriziranje celic tako polčlenov kot polnih členov je bilo izvedeno z metodo galvanostatskega cikličnega merjenja z omejitvijo potenciala (GCPL). Strategija je bila kvalitativno ocenjena s primerjavo različnih testnih režimov, poleg tega pa je bil na kratko predstavljen tudi vpliv razmerja med kapaciteto anode in katode (N/P) na delovanje celice po termični aktivaciji.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-08 08:45:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186965</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
