<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186933"><dc:title>S trdnimi sorbenti izboljšana termokemijska katalitska pretvorba ogljikovega dioksida v obnovljiva letalska goriva</dc:title><dc:creator>Kastelic,	Mia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Likozar,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>katalitska hidrogenacija</dc:subject><dc:subject>ogljikov dioksid</dc:subject><dc:subject>reakcija RWGS</dc:subject><dc:subject>trajnostna letalska goriva</dc:subject><dc:subject>Na–CuFe katalizator</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava neposredno termokemijsko katalitsko pretvorbo CO₂ z vodikom v vmesne produkte, ki bi jih bilo mogoče nadalje uporabiti pri proizvodnji trajnostnih oziroma obnovljivih letalskih goriv. Namen dela je bil raziskati vpliv temperature na pretvorbo CO₂ in porazdelitev nastalih produktov. Sintetizirali smo katalizator z natrijem promoviranega sistema baker–železo (Na–CuFe) in ga uporabili skupaj s komercialnim 5 mas. % Cu/H-ZSM-5 v kontinuirnem pretočnem reaktorju s strnjenim slojem. Reakcije smo izvedli pri 270, 300, 330 in 360 °C ter konstantnem tlaku 20 bar. Plinasto fazo smo analizirali z mikro-GC, tekočo pa z GC–MS. Opazili smo, da je konverzija CO₂ naraščala do 330 °C, kjer je dosegla 36,04 %, pri 360 °C pa se je nekoliko zmanjšala. Najvišji molski delež CO smo dobili pri 330 °C, kar kaže na izrazit prispevek obratne reakcije premika vodnega plina (RWGS), medtem ko sta se pri višjih temperaturah značilno povečala molski delež in selektivnost metana. V tekočih vzorcih smo zaznali več kisikovih spojin, med drugim metanol, v vzorcu iz poznejše faze zaporednega eksperimenta pa sta bila tentativno identificirana tudi etanol in metil acetat. Ker sta bila temperaturna koraka pri 330 in 360 °C izvedena zaporedno, vpliva temperature pri teh dveh pogojih ni mogoče popolnoma ločiti od vpliva časa delovanja. Med preučevanimi pogoji je bila na podlagi rezultatov plinaste faze najbolj obetavna temperatura 330 °C. Nadaljnja optimizacija procesnih parametrov, kot so višji tlak, hitrost plina in razmerje CO₂/H₂, bi lahko povečala pretvorbo CO₂ in izkoristek tekočih produktov v ogljikovodikovi frakciji za proizvodnjo SAF. Prilagajanje razmerja Cu/Fe v katalizatorjih lahko vpliva na aktivnost Fischer–Tropscheve sinteze ter izboljša selektivnost za želeni produkt. Produktov, ki bi jih lahko neposredno opredelili kot SAF, nismo zaznali.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-07 12:25:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186933</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
