Razumevanje samopoškodbenega vedenja otrok, odvzetih iz družine: pogled strokovnih delavcev SC KranjBabšek, Nina (Avtor) Mešl, Nina (Mentor) samopoškodbeno vedenjeotrociodvzeti iz družinerazvojna kompleksna travmateorija navezanostičustvena regulacijastrokovni delavciV diplomskem delu raziskujem razumevanje samopoškodbenega vedenja otrok, odvzetih iz družine, z vidika strokovnih delavcev Strokovnega centra Kranj. Namen naloge je bil ugotoviti, kako strokovni delavci razumejo samopoškodbeno vedenje, s čim ga povezujejo, kako se nanj odzivajo in kakšno podporo pri delu s temi otroki potrebujejo. V teoretičnem uvodu sem najprej predstavila obdobje mladostništva in pomen socialnega dela z mladimi. Nato sem opisala ukrepe za varstvo otrokove koristi, dejavnike ogroženosti otrok v primarni družini, teorijo navezanosti in razumevanje travme ter njenih posledic pri otrocih. Posebno pozornost sem namenila razvojni kompleksni travmi, travmi v postopkih odvzema otroka in pristopu, utemeljenem na razumevanju travme. V nadaljevanju sem opredelila samopoškodbeno vedenje, njegove oblike, vzroke, funkcije in možne oblike podpore ter pomoči. Predstavila sem tudi pomen podpore strokovnim delavcem, medinstitucionalnega sodelovanja in delovanja strokovnih centrov. V empiričnem delu sem izvedla kvalitativno raziskavo, podatke sem pridobila z intervjuji s strokovnimi delavci Strokovnega centra Kranj. Rezultati raziskave kažejo, da strokovni delavci samopoškodbeno vedenje otrok razumejo predvsem kot izraz notranje stiske, način uravnavanja čustev in obliko sporočanja neizraženih potreb. Samopoškodovanje pogosto povezujejo z izkušnjami travme, odvzemom iz družine, s težavami v odnosih, pomanjkanjem občutka varnosti ter težavami pri izražanju in obvladovanju čustev. Pri odzivanju poudarjajo pomen mirnega, sočutnega in neobsojajočega pristopa, vzpostavljanja zaupanja ter pogovora z otrokom. Ugotovitve kažejo tudi, da strokovni delavci pri delu potrebujejo podporo sodelavcev, supervizijo, medinstitucionalno sodelovanje in dodatna znanja o samopoškodbenem vedenju ter travmi. V zaključku so predstavljeni sklepi in predlogi za prakso, predvsem potreba po krepitvi strokovne podpore zaposlenim, razvijanju pristopov, utemeljenih na razumevanju travme, ter zagotavljanju varnega in podpornega okolja za otroke, odvzete iz družine.20262026-09-06 09:00:27Diplomsko delo/naloga186903sl