<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186867"><dc:title>Vplivi žive glasbe na pediatrično okolje – doživljanje in opažanje študentov glasbe po glasbenih nastopih na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana</dc:title><dc:creator>Suljić,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Habe,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pokorn,	Marko 	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Skupnostna glasba</dc:subject><dc:subject>glasbeni obiski</dc:subject><dc:subject>študenti glasbe</dc:subject><dc:subject>pediatrična klinika.</dc:subject><dc:description>Glasbeni obiski kot skupnostna glasbena praksa prinašajo številne koristi za vse vključene udeležence. Za študente glasbe so takšne dejavnosti zelo pomembne, saj jim omogočajo, da svojo glasbeno vlogo razumejo širše od zgolj tehnično-izvajalskega vidika. Ponujajo jim znanja in spretnosti, ki jih lahko uporabijo v nadaljnji glasbeni praksi, ki je usmerjena tudi v družbeno dobrobit. Prav tako pomagajo razumeti vlogo glasbenika v širšem družbenem kontekstu.
V magistrskem delu smo preučevali vidik študenta glasbe, ki izvaja glasbene obiske na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. V raziskavo je bilo vključenih sedem študentov različnih smeri in letnikov, šest žensk in en moški. Vsak je na pediatrični kliniki izvedel pet glasbenih obiskov. Zanimalo nas je, kako študenti glasbe doživljajo izvajanje glasbenih obiskov, katere učinke glasbe na pediatrične bolnike, starše in zdravstvene delavce opazijo, ali obiske prepoznavajo kot koristne in smiselne, kako glasbeno izkušnjo reflektirajo ter kakšen vpliv na osebni in glasbeni razvoj pripisujejo glasbenim obiskom. Uporabili smo metodo kvalitativne tematske analize po Braun in Clarke (2006). V 176 citatih smo določili 87 kod, te povezali v 33 kategorij in oblikovali pet glavnih tem: notranje doživljanje študentov glasbe, učinki žive glasbe, osebna in glasbena rast študentov, skupnostno muziciranje v pediatrični skupnosti ter odzivi socialnih deležnikov. Študenti so glasbene obiske v pediatričnem okolju doživljali zelo raznoliko in pestro, njihovo notranje dogajanje pa so zaznamovala pretežno pozitivna čustva. Prepoznali so več učinkov žive glasbe, ki so se večinoma nanašali na izboljšanje čustvenega stanja vseh socialnih deležnikov, izboljšanje splošnega vzdušja v prostoru ter spodbujanje skupnostnega muziciranja, povezovanja in sodelovanja. Počutili so se kot koristen del okolja in svoj doprinos prepoznavali kot smiseln. V glasbenih obiskih so videli priložnost za izkustveno učenje ter skozi nastope razvijali svojo osebnostno in glasbeno identiteto. Zanimalo nas je tudi, ali med prvim in petim obiskom obstajajo pomembne razlike. Rezultati so pokazali, da se razlike pojavljajo predvsem zaradi osebnostne rasti študenta skozi čas; študenti so razvijali samozavest in suverenost. Opazen je bil tudi trend izboljšanja izkušnje med prvim in petim obiskom. Negotovost pri prvem nastopu je pri nekaterih zamenjala suverenost pri petem.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-06 07:20:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
