Arheologija arhitekture na primeru gradu KunšperkIršič, Alen (Avtor) Predovnik, Katarina Katja (Mentor) Sapač, Igor (Komentor) Arheologija arhitekturestavbna analizasrednji vekgradKunšperkGrad Kunšperk, ena pomembnejših srednjeveških utrdb vzhodne Slovenije, je bil zgrajen okoli leta 1175. Leta 1167 je bil prvotni grad Kunšperk porušen v okviru spora med njegovimi imetniki in krškim škofom. To porušenje ni pomenilo trajnega uničenja grajske lokacije, saj je bil grad po dogodku najverjetneje kmalu obnovljen oziroma ponovno pozidan, na kar kaže njegova nadaljnja raba v naslednjih stoletjih. Kunšperški so grad upravljali do leta 1395, ko je rodbina po moški liniji izumrla. Grad je nato prehajal med Celjskimi grofi, krškimi škofi in drugimi fevdnimi gospodarji. Leta 1515 so ga poškodovali kmečki uporniki, konec 17. stoletja pa je bil opuščen in je začel propadati. Do konca druge svetovne vojne je bil v lasti rodbine Windischgrätz. Kljub opustitvi so ruševine gradu presenetljivo dobro ohranjene, še posebej glavni stolp, ki dosega skoraj prvotno višino. Nekateri deli obzidja so zaradi naravne erozije že resno ogroženi. Grad kljub svojemu pomenu doslej ni bil deležen celostne analize v okviru arheologije arhitekture, kar predstavlja pomembno vrzel v poznavanju njegovega stavbnega razvoja in oviro za načrtovanje prihodnjih konservatorskih posegov. Magistrska naloga celostno obravnava grad Kunšperk z vidika arheologije arhitekture ter ga umešča v širši zgodovinski, geografski in stavbni kontekst. Na podlagi pregleda zgodovinskih virov, kartografskega in slikovnega gradiva ter dosedanjih raziskav so predstavljeni razvoj raziskovanja gradu, njegova prostorska umeščenost in zgodovinski razvoj. Metodološki del obsega pregled razvoja arheologije arhitekture, metod dokumentiranja stoječe arhitekture ter uporabo sodobnih dokumentacijskih pristopov, vključno z lidarskimi podatki, terestričnim laserskim skeniranjem, aerofotogrametrijo, dendrokronološko analizo in digitalno obdelavo podatkov. Na podlagi zbranega gradiva so izdelani tlorisi, fasadni načrti, stratigrafski diagrami in druga grafična dokumentacija, ki predstavljajo osnovo za stavbno analizo, interpretacijo razvojnih faz in analizo načinov zidave. Posebno poglavje je namenjeno gradu Cesargrad, katerega stavbni razvoj in arhitekturne značilnosti so primerjani z gradom Kunšperk z namenom prepoznavanja skupnih razvojnih značilnosti in razlik. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju razvoja srednjeveške in novoveške grajske arhitekture na območju ob Sotli ter predstavlja pomembno strokovno podlago za prihodnje raziskave, konservatorske posege in digitalno dokumentiranje kulturne dediščine.20262026-09-06 07:16:21Magistrsko delo/naloga186858sl