<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186853"><dc:title>Sekundarna preventiva in kazalniki kakovosti oskrbe aterosklerotične žilne bolezni v slovenskih bolnišnicah</dc:title><dc:creator>Furlan,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jug,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aterosklerotična žilna bolezen</dc:subject><dc:subject>sekundarna preventiva</dc:subject><dc:subject>kakovost zdravstvene oskrbe</dc:subject><dc:subject>revaskularizacija</dc:subject><dc:subject>adherenca za zdravljenje</dc:subject><dc:subject>klinični izidi</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija obravnava kakovost oskrbe bolnikov z aterosklerotično žilno boleznijo v slovenskih bolnišnicah v obdobju 2015–2022. Raziskava je zasnovana kot retrospektivna opazovalna kohortna raziskava na podlagi povezanih administrativnih podatkov zdravstvenega zavarovanja o bolnišnični obravnavi, predpisovanju zdravil, rehabilitaciji ter ponovnih hospitalizacijah. Vključenih je bilo 78.822 bolnikov s koronarno boleznijo, možgansko-žilno boleznijo, periferno arterijsko boleznijo ali anevrizmo aorte.
V disertaciji so ovrednoteni ključni kazalniki procesa in izidov zdravljenja, predvsem revaskularizacija, predpis zdravil sekundarne preventive, adherenca za zdravljenje, umrljivost ter ponovne hospitalizacije. Analizirani so tudi vplivi značilnosti bolnikov, vrste bolezni, bolnišnice in občine prebivališča na kakovost oskrbe in izide zdravljenja. Poseben del raziskave je namenjen oceni vpliva epidemije COVID-19 na hospitalizacije, kakovost oskrbe in klinične izide bolnikov z aterosklerotično žilno boleznijo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-05 13:23:04</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>186853</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija</dc:coverage><dc:coverage>2015-2022</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
