Izzivi mikropodjetništva pri koriščenju očetovskega in starševskega dopustaPredovnik, Veronika (Avtor) Bagari, Sara (Mentor) očetovstvopodjetništvousklajevanje poklicnega in družinskega življenjamožnost odklopa(ne)enakost spolovMagistrsko delo v teoretičnem uvodu obravnava očetovstvo, mikropodjetništvo ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Pri pravni ureditvi se osredotoči na očetovski in starševski dopust s pripadajočima nadomestiloma, pregleda spremembe skozi čas v Sloveniji in širše ter dejansko izrabo dotičnih dopustov. Z empiričnim delom naloge raziščem vpliv mikropodjetništva na dejansko koriščenje očetovskega in starševskega dopusta ter kakšne so posledice tega za družinsko dinamiko. Odgovoriti želim na raziskovalna vprašanja o izkušnjah očetov mikropodjetnikov s koriščenjem očetovskega in starševskega dopusta: kako je očetovo mikropodjetništvo vplivalo na koriščenje dopusta iz naslova starševstva, kakšne so bile ovire pri koriščenju in kako so se z njimi spoprijeli, kako so nanje vplivale različne vrste podpore ter kako je potekala razdelitev domačega dela med partnerjema. Poleg tega so me zanimali tudi njihovi predlogi za spremembe na tem stiku dela in starševstva – kaj bi svetovali drugemu očetu mikropodjetniku in kaj bi spremenili v slovenski pravni ureditvi. S kvalitativno raziskavo in neslučajnostnim priložnostnim vzorcem desetih očetov, ki so kot mikropodjetniki koristili dopust iz naslova starševstva, sem prišla do ugotovitev, da mikropodjetništvo močno vpliva na dolžino dopusta iz naslova starševstva, med katerim mikropodjetniki pogosto dejansko delajo. Pri tem je finančni vpliv odsotnosti z dela pomemben dejavnik pri odločitvi za dolžino dopusta in odzivnostjo ali celo normalnim delom med njegovim koriščenjem. Slovenska pravna ureditev destimulira koriščenje dopusta iz naslova starševstva v obliki delne odsotnosti z dela in tako so vsi intervjuvanci dopust koristili v obliki polne odsotnosti z dela, pri čemer je devet od desetih očetov vmes dejansko opravljalo (vsaj najnujnejše) delo. Kljub koriščenju le kratkega dopusta iz naslova starševstva, ki je večinoma obsegal okrog 15 dni oziroma delež, ki je neprenosljiv na mater otroka, so po uradni vrnitvi na delo pogosto delali več, da so nadoknadili čas manjše produktivnosti in obdržali naročnike. Zato je domače delo v večjem obsegu prevzela mati otroka oziroma se obseg neplačanega domačega dela pred, med in po koriščenju dopusta ni spremenil, kar kaže, da pravica očetov do dopusta iz naslova starševstva zagotavlja le kratkoročno podporo za povečanje enakosti spolov v zasebni sferi. Želje in dejanska vključenost očetov v domače delo in skrb za novega družinskega člana sta se med intervjuvanci razlikovali in odsevali v Sloveniji najpogostejša tipa očetov. Pri tem predsodkov zaradi koriščenja dopusta iz naslova starševstva in večje vpetosti v domače delo intervjuvani očetje na lastni koži niso zaznali, so pa nekateri izrazili svoja ali splošna družbena pričakovanja, po katerih je mati bolj vpletena v skrb za otroke kot oče. Doma so jih podpirali partnerka in njuni starši, na delu pa so redko posegli po kakršni koli pomoči. Mikropodjetniki z zaposlenimi le-teh niso usposobili za vsaj delen prevzem svojih nalog, kar je povečalo potrebo po njihovi prisotnosti na delu. Večina intervjuvancev se je strinjala, da je nenehno delo in nezmožnost odklopa del mikropodjetništva in so na to navajeni tudi pri drugih oblikah uradnih odsotnosti z dela. Ne predstavljajo si, da bi koristili očetovski in starševski dopust v obsegu, ki je po trenutni slovenski pravni ureditvi namenjen očetom. Priporočajo pa, da vsak oče koristi vsaj del dopusta iz naslova starševstva in se med njim čim bolj posveti družini. Na splošno so zadovoljni s slovensko pravno ureditvijo tega področja, opozarjajo pa predvsem na dejstvo, da le-ta izhaja iz logike redne zaposlitve in ne upošteva dinamičnosti podjetništva. Pri mikropodjetnikih namreč vsaka odsotnost z dela potencialno ogroža njihovo (prihodnjo) finančno stabilnost.20262026-09-05 09:02:55Magistrsko delo/naloga186850sl