Izkušnje brezdomnih oseb z nasiljemJazbinšek, Anja (Avtor) Grebenc, Vera (Mentor) brezdomstvonasiljestigmatizacijarevščinasocialno delo z brezdomnimi osebamiV diplomskem delu sem raziskovala izkušnje brezdomnih oseb z nasiljem. V teoretičnem delu sem najprej predstavila opredelitev brezdomstva, ki jo je sprejela Evropska zveza nacionalnih organizacij, ki delajo z brezdomnimi osebami. Predstavila sem tudi pomanjkljivosti in kritike te opredelitve. Nato sem pojasnila strukturne, okoljske, medosebne in osebne dejavnike tveganja za doživljanje nasilja pri brezdomnih osebah. Zatem sem predstavila negativne posledice nasilja, ki jih občutijo brezdomne osebe, odzive na nasilje, strategije preživetja ter vire moči, ki jih imajo brezdomne osebe pri soočanju z nasiljem. Pojasnila sem, kako je mogoče razlagati medsebojno nasilje med brezdomnimi osebami in kdo so najpogostejši povzročitelji nasilja nad njimi. Na koncu sem predstavila še vlogo socialnega dela pri delu z brezdomnimi osebami, ki doživljajo nasilje. Empirični del temelji na kvalitativni empirični raziskavi. Z metodo delno strukturiranega intervjuja sem zbirala podatke na vzorcu štirih brezdomnih oseb, ki imajo izkušnje z nasiljem. Zbrane podatke sem kvalitativno analizirala. Upoštevala sem etična načela raziskovanja; sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno in je temeljilo na informiranem soglasju za sodelovanje v raziskavi ter za snemanje intervjuja. Zbrane podatke sem anonimizirala in z njimi ravnala zaupno. V rezultatih sem na osnovi zbranih podatkov odgovorila na raziskovalna vprašanja. Intervjuvanci so izpostavili številne pomembne vidike in izkušnje, povezane z doživljanjem nasilja. Nasilje predstavlja del njihovega vsakdanjega življenja, vsi pa so ga doživljali že pred začetkom brezdomstva. Pri nekaterih intervjuvancih je bilo doživljanje nasilja neposredno povezano z nastankom brezdomstva. V času brezdomstva imajo intervjuvanci izkušnje predvsem s fizičnim, psihičnim in ekonomskim nasiljem. Na nasilje se odzivajo s poskusi umika, samoobrambo, klicanjem varnostnih služb in poskusi reševanja nasilnih situacij. Pomembne okoliščine nasilja so revščina, ki neposredno vodi v izposojanje denarja in zadolževanje, uporaba alkohola, občutki brezizhodnosti, pomanjkanje zasebnosti ter velika koncentracija ljudi na določenih mestih. Intervjuvanci pogosteje razvijajo različne metode samopomoči kot iščejo pomoč socialnih služb v povezavi z doživljanjem nasilja. Zanje samopomoč vključuje sklepanje odnosov, ukvarjanje s hobiji, uporabo drog, refleksijo preživetih izzivov in postavljanje mej. Nekateri intervjuvanci imajo s formalnimi viri pomoči slabe izkušnje, predvsem s centri za socialno delo in policijo. S strani socialnih služb pogosto občutijo diskriminacijo, stigmatizacijo in nerazumevanje. Od socialnih delavk in delavcev bi si želeli več razumevanja za njihove specifične življenjske situacije, bolj pristne odnose, resnejšo obravnavo nasilja ter delo v smeri nastanitvene podpore in deinstitucionalizacije. V razpravi rezultate raziskave ovrednotim s pomočjo relevantnih teoretičnih virov. Posebno pozornost namenim revščini in nizkemu socialnemu statusu brezdomnih oseb kot kontekstu za doživljanje nasilja. Sklepam, da sta izboljšanje življenjskih pogojev in nastanjevanje brezdomnih oseb ključnega pomena za zmanjšanje doživljanja nasilja med brezdomnimi osebami. Diplomsko delo pokaže, da je pomembno prepoznavati znake nasilja pri otrocih, saj izkušnje nasilja predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za pojav brezdomstva. Prav tako pokaže, da je nasilje nad brezdomnimi osebami pereč problem, ki ga je treba obravnavati celostno. Diplomsko delo osvetljuje pogosto spregledano nasilje ter si prizadeva za večje razumevanje brezdomnih oseb in upoštevanje njihovega znanja pri načrtovanju socialnih storitev. V prihodnje pa je treba raziskovati tudi izkušnje z nasiljem brezdomnih žensk, ki se soočajo s spolno specifičnimi okoliščinami.20262026-09-05 09:02:36Diplomsko delo/naloga186847sl