Kadrovska stiska v domovih za stare ljudi skozi oči stanovalcevKolman, Matija (Avtor) Dragoš, Srečko (Mentor) stari ljudjeinstitucionalno varstvokadrovska stiskakakovost oskrbedostojanstvosamostojnostparticipacijaStaranje prebivalstva in naraščajoče potrebe po dolgotrajni oskrbi povečujejo pomen kakovostnega, dostopnega in uporabnikom prilagojenega institucionalnega varstva starih. Domovi za stare ljudi niso le ustanove, v katerih se zagotavljata zdravstvena in socialna oskrba, temveč tudi življenjsko okolje stanovalcev. Kakovost njihovega življenja je odvisna od dostopnosti pomoči, odnosov z zaposlenimi in drugimi stanovalci, možnosti ohranjanja samostojnosti, zasebnosti in dostojanstva ter njihovega vključevanja v odločitve o vsakdanjem življenju. Kadrovske razmere lahko pomembno vplivajo na organizacijo dela, časovno razpoložljivost zaposlenih in možnosti za individualizirano obravnavo. V diplomskem delu raziskujem, kako stanovalci doma za stare ljudi doživljajo kadrovske razmere in njihov pomen za vsakdanje življenje. Osredotočam se na njihove ocene kakovosti oskrbe, odnose z zaposlenimi in drugimi stanovalci, doživljanje varnosti, dostojanstva in samostojnosti ter možnosti sodelovanja pri oblikovanju pogojev bivanja in oskrbe. V teoretičnem delu obravnavam staranje prebivalstva, socialno pravičnost in družbeno vključenost starih, institucionalno varstvo in sistem dolgotrajne oskrbe ter kadrovske izzive v domovih za stare ljudi. Posebno pozornost namenjam pomenu odnosne in individualizirane oskrbe, participacije stanovalcev ter vlogi socialnega dela pri varovanju njihovih pravic. Raziskava je kvalitativna, empirična in eksplorativna. Vključevala je pet stanovalk in enega stanovalca Doma starejših občanov Ljubljana – Šiška, ki so v domu bivali najmanj pet let. Uporabljen je bil neslučajnostni priložnostni vzorec. Podatke sem zbral z individualnimi delno standardiziranimi intervjuji in jih obdelal s kvalitativno analizo, ki je vključevala odprto in osno kodiranje. Rezultati kažejo, da sogovorniki svoje vsakdanje življenje v domu večinoma doživljajo kot strukturirano, smiselno in zadovoljivo. Pomembne so jim organizirane dejavnosti, samostojno preživljanje časa, družinski stiki in odnosi z drugimi stanovalci. Bivalne pogoje in osnovno oskrbo večinoma ocenjujejo pozitivno, medtem ko so njihova mnenja o prehrani bolj raznolika. Večina zaznava pomanjkanje zaposlenih, pogosto menjavanje osebja in večjo obremenjenost obstoječega kadra. Kadrovska stiska se praviloma ne kaže kot odsotnost osnovne pomoči, temveč predvsem kot daljše čakanje, hitrejše opravljanje nalog ter manj časa za pogovor in osebni stik. Njene posledice so izrazitejše pri stanovalcih, ki so zaradi zdravstvenega stanja in zmanjšane samostojnosti bolj odvisni od pomoči zaposlenih. Odnose z zaposlenimi sogovorniki večinoma opisujejo kot prijazne, spoštljive in skrbne. V domu se praviloma počutijo varne, ohranjajo določeno stopnjo samostojnosti in imajo možnost izraziti svoje mnenje, vendar njihove pobude niso vedno dejansko upoštevane. Ugotovitve kažejo, da zadostno število zaposlenih ni pomembno le za izvajanje osnovne oskrbe, temveč tudi za zagotavljanje kakovostnih odnosov, individualizirane podpore, dostojanstva, avtonomije in dejanske participacije stanovalcev.20262026-09-05 09:00:39Diplomsko delo/naloga186822sl