<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186812"><dc:title>Vpliv mikrobiote in imunskih celic na funkcionalnost naprednih rekonstruiranih kožnih modelov: sistematični pregled literature</dc:title><dc:creator>Paš Šergan,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zvonar Pobirk,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Markovič,	Tijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>3D kožni modeli</dc:subject><dc:subject>imunokompetentni modeli</dc:subject><dc:subject>kožna mikrobiota</dc:subject><dc:subject>koža na čipu</dc:subject><dc:subject>biološka relevantnost</dc:subject><dc:description>Rekonstruirani kožni modeli in vitro imajo ključno vlogo v kozmetoloških, farmacevtskih in dermatoloških raziskavah, saj predstavljajo etično sprejemljivo alternativo živalskim poskusom ter omogočajo nadzorovano proučevanje odzivov kože. Klasični modeli, kot so rekonstruirani človeški epidermis in modeli celotne debeline kože, dobro prikazujejo osnovno organizacijo epidermisa in dermisa, vendar zaradi omejene sestave ne zajemajo vseh značilnosti kožnega mikrookolja. 
V diplomski nalogi smo se osredotočili na pregled sodobnih pristopov pri oblikovanju rekonstruiranih modelov kože ter vrednotenje vpliva vključevanja imunskih celic in kožne mikrobiote na njihovo funkcionalnost. 
Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect ter z akademskim iskalnikom Google Scholar. V analizo smo vključili pregledne in izvirne znanstvene članke, ki obravnavajo klasične 3D modele kože, imunokompetentne modele, modele s kožno mikrobioto, mikrofluidne sisteme ter regulatorno priznane pristope za vrednotenje varnosti in učinkovitosti dermalnih pripravkov. 
Analiza literature je pokazala, da vključitev imunskih celic razširi uporabnost rekonstruiranih modelov pri proučevanju senzibilizacije, vnetja, celjenja ran in kroničnih bolezni kože. Kožna mikrobiota dodatno prispeva k modeliranju interakcij med gostiteljem in mikroorganizmi, disbioze ter vpliva kozmetičnih in farmacevtskih učinkovin na mikrobno ravnovesje kože. 
Najnaprednejši pristopi združujejo več komponent kožnega mikrookolja, vendar njihovo uporabo še vedno omejujejo tehnična zahtevnost, biološka variabilnost in pomanjkanje standardiziranih postopkov. Obravnavani modeli zato predstavljajo pomembno raziskovalno orodje, njihova nadaljnja uporabnost pa bo odvisna od usklajevanja biološke relevantnosti, ponovljivosti priprave modelov in regulatorne sprejemljivosti.</dc:description><dc:publisher>[M. Paš Šergan]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-05 08:45:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186812</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
