<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186811"><dc:title>Pregled in ocena varnosti kozmetičnih sestavin balzamov za ustnice z zaščitnim faktorjem, dostopnih na slovenskem trgu</dc:title><dc:creator>Bervar,	Rubin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sollner Dolenc,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: balzami za ustnice</dc:subject><dc:subject>rdečina ustnice</dc:subject><dc:subject>slovenski trg</dc:subject><dc:subject>UV-filtri</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:description>Ustnice se nahajajo na meji med zunanjostjo in notranjostjo organizma. Sodelujejo pri govoru, obrazni mimiki in prehranjevanju, prav tako pa imajo pomemben vpliv na samopodobo posameznika. Rožena plast na rdečini ustnice se razlikuje od običajne rožene plasti po lipidni sestavi, navlaženosti, debelini, hrapavosti, prekrvavljenosti, hitrosti luščenja in vsebnosti melanina. Te razlike pomembno vplivajo na povečano dovzetnost kože ustnic za poškodbe zaradi UV-sevanja. V primerjavi s kožo drugje na obrazu koža ustnic prejme največjo količino UV-sevanja. Učinki prekomernega obsevanja so podobni kot pri običajni koži in vodijo v razvoj bazalnoceličnega raka, skvamoznoceličnega raka, solarne keiloze, ustničnega herpesa in drugih patoloških stanj. Zaščita ustnic z balzami za ustnice z zaščitnim faktorjem je ključna pri preprečevanju tovrstnih obolenj.
V diplomski nalogi smo pregledali sestavine 95 balzamov za ustnice z zaščitnim faktorjem, ki so dostopni na slovenskem trgu, tako v fizičnih prodajalnah kot na spletnih prodajnih straneh, in ocenili njihovo varnost uporabe na podlagi njihove skladnosti z zakonodajo in njihovih sestavin. Delo se osredotoča na UV-filtre kot aktivne sestavine, vključuje pa tudi pregled sestavin z večjim tveganjem za zdravje: barvil, dišav ter snovi za zagotavljanje stabilnosti. Zabeležili smo 15 različnih UV-filtrov, 18 različnih barvil, 28 dišav in 34 različnih snovi za zagotavljanje stabilnosti izdelka. Pojavljajo se dobro uveljavljene sestavine, kot sta UV-filtra butil metoksidibenzoil metan (pri 58,9 % izdelkov) in etilheksil triazon (pri 46,3 % izdelkov), barvilo mica (pri 7,4 % izdelkov), titanov dioksid (kot UV-filter pri 12,6 % izdelkov in kot barvilo pri 23,2 % izdelkov), konzervans fenoksietanol (pri 7,4 % izdelkov) ter antioksidant tokoferol (pri 66,3 % izdelkov). Zasledimo tudi sestavine, ki predstavljajo večje tveganje za zdravje, kot so UV-filtri homosalat (pri 8,4 % izdelkov), benzofenon-3 (pri 9,5 % izdelkov) in oktokrilen (pri 27,4 % izdelkov), barvili železova oksida (CI 77491 pri 15,8 % izdelkov in CI 77492 pri 11,6 % izdelkov), dišavi vanilin (pri 16,8 % izdelkov) in limonen (pri 25,3 % izdelkov), antioksidant butilirani hidroksitoluen (pri 16,8 % izdelkov) ter konzervans benzil alkohol (pri 10,5 % izdelkov). Noben izmed izdelkov, vključenih v raziskavo, ne vsebuje v kozmetičnih izdelkih prepovedanih snovi. Na podlagi rezultatov pregleda izdelkov in toksikoloških profilov izbranih sestavin lahko sklepamo, da izdelki, vključeni v raziskavo, ustrezajo varnostnim zahtevam in namenu uporabe.</dc:description><dc:publisher>[R. Bervar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-05 08:45:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186811</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
