<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186806"><dc:title>Pregled vsebnosti in varnosti sestavin v kozmetičnih izdelkih za nego in čiščenje kože s seboroičnim dermatitisom</dc:title><dc:creator>Veber,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sollner Dolenc,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nega in čiščenje kože</dc:subject><dc:subject>seboroični dermatitis</dc:subject><dc:subject>toksikološki profil</dc:subject><dc:subject>varnost sestavin</dc:subject><dc:subject>zakonodaja o kozmetičnih izdelkih.</dc:subject><dc:description>Seboroični dermatitis (SD) je nenalezljiva kronična vnetna bolezen, za katero so značilni eritem, srbečica, luščenje kože ter motena kožna bariera. Njegova patogeneza vključuje medsebojno delovanje povečanega izločanja sebuma, razrasti kvasovk rodu Malassezia, spremenjenega imunskega odziva ter oslabljene zaščitne funkcije kože. Ker bolezen pomembno vpliva na kakovost življenja bolnikov, ima poleg zdravljenja pomembno vlogo tudi ustrezna vsakodnevna nega kože in lasišča z uporabo primerno formuliranih kozmetičnih izdelkov. V ta namen je bil opravljen pregled 44 kozmetičnih izdelkov namenjenih uporabi na koži s SD, ki so bili v času pregleda dostopni na slovenskem trgu. Glede na njihov namen uporabe so bili izdelki razdeljeni v tri skupine: izdelke za nego kože, izdelke za čiščenje kože ter izdelke za lasišče. Identificirali smo trinajst najpogosteje zastopanih aktivnih sestavin, ki ciljajo posamezne patofiziološke mehanizme SD. Po zastopanosti je izstopal pirokton olamin, ki je bil vključen v 26 izdelkov (59,1 %), sledili pa so D-pantenol, alfa-bisabolol, alantoin, klimbazol, mlečna kislina, salicilna kislina, cinkov pirolidonkarboksilat (cink PCA), Lactobacillus ferment ter različni rastlinski izvlečki. Med aktivnimi sestavinami so prevladovale tiste s pomirjevalnim in protivnetnim delovanjem, medtem ko so bile sestavine s protiglivičnim učinkom proti kvasovkam rodu Malassezia manj pogosto zastopane. Analiza pomožnih sestavin je pokazala, da so bili v izdelkih najpogosteje prisotni konzervansi in dišave, redkeje barvila, medtem ko UV-filtrov pregledani izdelki niso vsebovali. Ocena toksikoloških vidikov najpogosteje zastopanih sestavin je potrdila njihovo varnost pri uporabi v dovoljenih koncentracijah, saj pri njih niso bili ugotovljeni pomembni pomisleki glede genotoksičnosti, kancerogenosti, fototoksičnosti ali teratogenosti. Kljub temu pa lahko nekatere dišavne sestavine, konzervansi in barvila pri občutljivih posameznikih povzročijo draženje ali alergijske reakcije, zato je pri izbiri izdelkov potrebna določena mera previdnosti. Na podlagi ugotovitev so bili pregledani izdelki skladni z zahtevami evropske zakonodaje ter ustrezno formulirani z vidika varnosti. Celovit pregled njihove sestave, aktivnih sestavin in varnostnih vidikov tako prispeva k boljšemu razumevanju njihove primernosti za uporabo pri SD ter lahko bolnikom in drugim uporabnikom olajša izbiro ustreznih dermokozmetičnih izdelkov.</dc:description><dc:publisher>[S. Veber]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-05 08:45:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186806</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
