<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186774"><dc:title>Analiza možnosti dogrevanja vtočnega zraka pri prezračevanju športne dvorane</dc:title><dc:creator>Cehte,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stritih,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prezračevanje</dc:subject><dc:subject>dogrevanje vtočnega zraka</dc:subject><dc:subject>izkoriščanje zavržene toplote</dc:subject><dc:subject>toplotne črpalke zrak–voda</dc:subject><dc:subject>plinske peči</dc:subject><dc:subject>električne peči</dc:subject><dc:subject>ekonomska analiza</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo obravnavali dogrevanje vtočnega zraka pri prezračevanju športne dvorane in izvedli primerjavo treh sistemov dogrevanja z energetskega in ekonomskega vidika. Kot referenčni objekt smo obravnavali večnamensko športno dvorano Srednje šole Krško. Z uporabo računalniškega programa smo izračunali letno potrebno toploto za dogrevanje vtočnega zraka, pri čemer program upošteva urno spreminjanje zunanje temperature in urnik obratovanja prezračevalnega sistema. V primerjavo smo vključili toplotno črpalko zrak–voda, plinsko peč ter kaskadno vezavo treh električnih peči. Sisteme smo primerjali glede na letno rabo energije, letne obratovalne stroške in investicijske stroške, izračunali pa smo tudi skupne stroške v obdobju 15 let ter dobo vračila investicije. Rezultati primerjave so pokazali, da sistem s toplotno črpalko zrak–voda kljub najvišji začetni investiciji dolgoročno predstavlja najbolj ekonomično rešitev za obravnavani objekt.</dc:description><dc:publisher>[N. Cehte]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-05 08:30:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186774</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>