Vpliv vrste, sorte in lokacije pridelave na morfološke in izbrane biokemijske lastnosti korenov pastinaka (Pastinaca sativa) in korenastega peteršilja (Petroselinum crispum skupina korenasti peteršilj)Lesničar, Andraž (Avtor) Kacjan Maršić, Nina (Mentor) Grohar, Mariana Cecilia (Komentor) pastinakPastinaca sativakorenasti peteršiljPetroselinum crispumsortelokacija pridelaveskladiščenjemorfološke lastnostisuha snovanatomska zgradba korenahlapne spojineNamen magistrskega dela je bil ovrednotiti vpliv vrste, sorte, lokacije pridelave in skladiščenja na morfološke ter izbrane biokemijske lastnosti korenov pastinaka (Pastinaca sativa L.) in korenastega peteršilja (Petroselinum crispum, skupina korenasti peteršilj). V poskus so bile vključene tri sorte pastinaka (‘Bielas’, ‘Javelin’, ‘Halblanger’) in štiri sorte korenastega peteršilja (‘Jadran’, ‘Efez’, ‘Olomoucer’, ‘Navajo’), pridelane v celinskem (lokacija Ljubljana) in submediteranskem (lokacija Bilje) pridelovalnem območju. Pri korenih smo ovrednotili morfološke lastnosti, delež suhe snovi, premer ksilema in širino floema s peridermom ter vsebnost hlapnih spojin. Na lokaciji Ljubljana je imel pastinak v povprečju večjo maso korena (496,1 ± 52,3 g) kot korenasti peteršilj (116,1 ± 7,0 g), daljše korene (27,4 ± 0,9 cm proti 17,6 ± 0,9 cm) in večji premer zgornjega dela korena (78,0 ± 3,5 mm proti 48,3 ± 1,4 mm). Razlike med sortami so bile manj izrazite; pri pastinaku smo jih na lokaciji Ljubljana potrdili le pri masi cele rastline, pri korenastem peteršilju pa pri morfoloških lastnostih razlik nismo potrdili. Pri korenih, pridelanih na lokaciji Ljubljana, se je masa med skladiščenjem značilno zmanjševala; po dveh mesecih so koreni pastinaka izgubili 32,2 do 33,9 %, koreni korenastega peteršilja pa 31,1 do 39,6 % začetne mase. Pastinak je imel pri svežih korenih na obeh lokacijah pridelave večji delež suhe snovi kot korenasti peteršilj. Vrsti sta se razlikovali tudi v notranji zgradbi korena, saj je imel pastinak na obeh lokacijah širši floem s peridermom, razlike v premeru ksilema pa so bile odvisne od lokacije pridelave. V svežih vzorcih je skupna vsebnost hlapnih spojin na lokaciji Ljubljana znašala 121,5 ± 15,9 µg/g pri pastinaku in 33,1 ± 3,7 µg/g pri korenastem peteršilju, na lokaciji Bilje pa 194,2 ± 25,7 µg/g oziroma 10,5 ± 1,1 µg/g. Po enomesečnem skladiščenju se skupna vsebnost hlapnih spojin pri nobeni sorti pastinaka ni značilno spremenila, pri korenastem peteršilju pa se je pri večini sort zmanjšala.20262026-09-05 07:15:58Magistrsko delo/naloga186759sl