<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186748"><dc:title>Vrednotenje enostavnih testov za določanje bakrovih ionov za uporabo na materialih kulturne dediščine</dc:title><dc:creator>Tomšič,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Malešič,	Jasna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>baker</dc:subject><dc:subject>testiranje</dc:subject><dc:subject>AAS</dc:subject><dc:subject>XRF</dc:subject><dc:description>Baker je prehodna kovina, ki lahko katalizira homolitsko razgradnjo peroksidov, kar vodi do pospešene razgradnje celuloze, ki je glavna sestavina papirja. Višje vsebnosti bakra v historičnih papirjih so običajno posledica postopka izdelave papirja ali uporabe bakrovih pigmentov ter nekaterih železo-taninskih črnil. Posledice razgradnje se kažejo v slabšanju mehanskih lastnost papirja, v najhujših primerih celo naluknjanosti papirja na področjih nanosa pigmenta ali črnila.
Konserviranje-restavriranje kulturne dediščine je naloga konservatorjev-restavratorjev. Poznavanje sestave materialov ter vzrokov za ragradnjo kulturne dediščine jim pomaga pri ohranjanju. Žal pa pogosto nimajo dostopa do inštrumentalnih tehnik, s katerimi lahko enostavno določimo prisotnost bakra v vzorcih. Zato sem v tem delu preveril različne komercialne teste za določevanje bakra v papirju ali jih pripravil sam in ovrednotil mejo zaznave in posledice uporabe testov na različnih vzorcih. Testiral sem Whatmanove filtrirne papirje, na katere sem nanesel različne bakrove soli, Whatmanove papirje z nanesenimi mešanicami ionov ter različno historično nepomembne realne vzorce.
Vsebnost bakra v vzorcih sem določil z atomsko absorpcijsko spektroskopijo. Pri realnih, historičnih vzorcih sem uporabil rentgensko fluorescenčno spektroskopija. Atomsko absorcpijsko spektroskopijo sem uporabil le za modelne vzorce, ki sem jih pripravil sam, saj je to destruktivna metoda in zahteva vzorčenje večje površine vzorca. Pri vzorcih, kjer nismo določali koncentracije bakra, ampak zgolj njegovo prisotnost in smo imeli na voljo manjšo površino vzorca, pa smo uporabili rentgensko fluorescenčno spektroskopijo.
Cuprotesmo so komercialno dostopni testni papirji za določanje bakra in bakrovih ionov na različnih površina ter v pepelu in imajo relativno visoko mejo zaznave bakra v vzorcih. Njihova uporaba povzroči madeže na testiranih papirjih, kar ni sprejemljivo za uporabo na materialih kulturne dediščine. Drugi testni papirji, ki sem jih pripravil v skladu z literaturo in po avtorju prispevka poimenoval Hulthe imajo zelo nizko mejo zaznave in pustijo na testiranih papirjih najmanj sprememb. Tretji testni papirji, ki so jih razvili na Inštitutu za kulturno dediščino Nizozemske s kratico ICN pa imajo višjo mejo zaznave kot Hulthe, ampak nižjo kot Cuprotesmo in pustijo manj sprememb kot Cuprotesmo. Interference ostalih kovinskih ionov so se pojavile le pri testih ICN.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-04 13:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186748</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
