<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186655"><dc:title>Vpliv tehnologije pridelave na količino pridelka in vsebnost izbranih bioaktivnih snovi v listih poljskega maka (Papaver rhoeas)</dc:title><dc:creator>Kolić,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šircelj,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poljski mak</dc:subject><dc:subject>listi</dc:subject><dc:subject>tehnologija pridelave</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:subject>nitrat</dc:subject><dc:subject>bioaktivne snovi</dc:subject><dc:description>Poljski mak (Papaver rhoeas L.) je plevel, ki se uporablja kot užitna divja rastlina. Poleg semen ponekod uživajo tudi mlade zelene liste, zato nas je zanimalo, ali bi se ga dalo pridelovati kot listnato zelenjadnico. V magistrski nalogi smo preverili, katera tehnologija pridelovanja bi bila zanj najustreznejša glede na količino pridelka ter vsebnosti izbranih bioaktivnih snovi in nitrata. Ugotavljali smo razlike med neposredno setvijo in pridelavo preko sadik ter preverili, ali poljski mak po rezi ponovno odžene in je možnih več rezi. Lončni poskus je potekal od 1. septembra do 1. decembra 2025 v steklenjaku Biotehniške fakultete UL. Primerjali smo dva različna sistema pridelave: v substratu in na hidroponskem sistemu (aeroponika) ter način zasnove posevka v substratu: neposredna setev in presajanje sadik. Liste za meritve vsebnosti zdravju koristnih snovi in škodljivega nitrata smo vzorčili, ko so bili dolgi približno 12 cm. Ugotovili smo, da je za gojenje poljskega maka najboljša pridelava v substratu, in sicer z neposredno setvijo, če želimo zgodnejši pridelek oziroma preko sadik, če želimo večjo maso rastlin. V 100 g svežih listov smo izmerili od 6,9 mg do 40,9 mg askorbinske kisline (vitamin C), od 6,9 mg do 22,9 mg karotenoidov, med njimi od 2,3 mg do 8,8 mg β-karotena (provitamin A), in od 31,8 mg do 92,1 mg klorofila. Količina zdravju škodljivega nitrata v listih je znašala od 2582 mg/kg sveže mase do 4576 mg/kg sveže mase. Potrdili smo, da poljski mak po rezi ponovno odžene in je možnih več rezi. Rezultati kažejo, da ima poljski mak velik potencial kot listnata zelenjava zaradi velike vsebnosti vitamina C in drugih bioaktivnih snovi. Vendar pa razmeroma visoke koncentracije nitratov opozarjajo na potrebo po nadaljnjih raziskavah, katerih cilj bi bil zmanjšati kopičenje nitratov, preden bi lahko poljski mak priporočili za širšo uporabo v prehrani.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-04 07:16:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186655</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
