<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186631"><dc:title>Zaznavanje sprememb v radarskih slikah z globokim učenjem</dc:title><dc:creator>Kralj,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čehovin Zajc,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rolih,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>SAR</dc:subject><dc:subject>globoko učenje</dc:subject><dc:subject>podatkovne augmentacije</dc:subject><dc:subject>daljinsko zaznavanje</dc:subject><dc:subject>zaznavanje sprememb</dc:subject><dc:description>Tehnologija SAR omogoča opazovanje zemeljskega površja neodvisno od osvetlitve in oblačnosti. Zaradi načina zajema in značilnosti radarskega povratnega sipanja se posnetki SAR bistveno razlikujejo od optičnih posnetkov,
zato se pri uporabi metod globokega učenja pojavi vprašanje, v kolikšni
meri so potrebne domensko specifične prilagoditve. V diplomskem delu to
vprašanje obravnavamo v okviru problema dvočasovnega zaznavanja poplav
na posnetkih Sentinel-1 iz podatkovne množice OMBRIA. Arhitekturo BTC
prilagodimo za uporabo s podatki SAR in vanjo vključimo temeljni model
Copernicus-FM. Eksperimentalno ovrednotimo vpliv različnih podatkovnih
augmentacij ter preverimo, ali se njihova fizikalna smiselnost z vidika zajema
SAR odraža v uspešnosti modela. Rezultati ne pokažejo jasne povezave med
fizikalno smiselnostjo augmentacij in njihovo uspešnostjo. Najboljša kombinacija, ki vključuje tudi fizikalno vprašljive transformacije, doseže povprečje
F1 = 0,8529. Dodatna primerjava konfiguracij kodirnika pokaže, da najvišjo
uspešnost doseže kodirnik z arhitekturo Swin-T, prednaučen na optičnih slikah.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-03 14:15:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186631</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
