<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186615"><dc:title>Kristalne strukture položajnih izomerov indolkarboksilne kisline</dc:title><dc:creator>Pajek,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Počkaj,	Marta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>položajna izomerija</dc:subject><dc:subject>indolkarboksilne kisline</dc:subject><dc:subject>rentgenska difrakcija na monokristalu</dc:subject><dc:subject>3D elektronska difrakcija</dc:subject><dc:subject>analiza Hirshfeldovih površin</dc:subject><dc:description>Položajni izomeri indolkarboksilne kisline in njihovi derivati se zaradi raznolikih lastnosti in učinkov uporabljajo na različnih področjih, še posebno kot intermediati v farmaciji, elektrokemiji, agrokemiji, znanosti o materialih itd. Kljub pomembnosti in pogostosti njihove uporabe pa večina v literaturi še nima opisane kristalne strukture.
V magistrskem delu smo zato z uporabo rentgenske difrakcije na monokristalu in elektronske difrakcije analizirali komercialne vzorce položajnih izomerov indolkarboksilne kisline, preučili njihovo zlaganje ter izvedli tudi analizo Hirshfeldovih površin s pomočjo programa CrystalExplorer. Položajne izomere smo analizirali tudi z več različnimi metodami karakterizacije, in sicer z rentgensko praškovno difrakcijo, jedrsko magnetno resonanco, termogravimetrično analizo in diferenčno dinamično kalorimetrijo. 
Strukturi I2CA in I7CA smo zaradi primerne velikosti in kvalitete kristalov določili z rentgensko difrakcijo na monokristalu, I4CA in I6CA pa z elektronsko difrakcijo. Ugotovili smo, da imata izomera I4CA in I2CA po dve polimorfni obliki. Zaradi nečistosti izomera I5CA smo njegovo podrobnejšo analizo v tem magistrskem delu izpustili.
Vsi položajni izomeri ICA se zlagajo v zamaknjene vzporedne plasti, vsi razen polimorfne oblike I4CA P21/c pa vsebujejo še drugo, identično plast, ki glede na prvo leži pod določenim kotom. Med sabo se povezujejo z različno močnimi π…π, C–H…π in C–H…H–C interakcijami. Polimorfni obliki I2CA sta edini, ki se v isti ravnini povezujeta v motiv R_2^2 (9), v cikcakast vzorec, vsi ostali pa v centrosimetrične dimere v motiv R_2^2 (8). Ti izomeri z izjemo I7CA tvorijo še dodatno N–H…O vodikovo vez.
S pomočjo izvedenih analiz smo ugotovili, da sprememba položaja karboksilne skupine na indolnem obroču zelo vpliva na zlaganje molekul v kristalih ter na prisotnost in količino medmolekulskih interakcij, posledično pa tudi na ostale lastnosti položajnih izomerov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-03 12:05:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186615</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
